»Mislim, da je istospolna usmerjenost v osnovnih in srednjih šolah tabu. O njej se ne govori, kar vidim kot diskriminacijo, ker sem se pogosto počutil, kot da sploh ne obstajam. Pomanjkanje debate o homoseksualnosti mi je takrat celo vzbudilo napačne predstave. Imel sem namreč močan občutek, da je z mano nekaj narobe in da bi celo rabil zdravljenje« 21 letni moški v raziskavi iz leta 2012 Magić in Swierszcz
Čeprav je citat, vzet iz poročila raziskave, ki je bila opravljena v letu 2012, je 9 let kasneje na žalost še vedno aktualen in relevanten. Iz obstoječih raziskav[1] lahko razberemo dve glavni problematiki, ki se navezujeta na izobraževalni sistem: 1) visok odstotek mladih, ki poročajo o nasilju, zatiranju, molku o tematikah LGBT v šolah; 2) pomanjkanje znanja in orodji za naslavljanje ali preprečevanje nasilja na podlagi spolne usmerjenosti in/ali identitete, o katerih poroča šolsko osebje.
Iz prakse in dela z LGBTI mladimi vemo, da se v izobraževalnem prostoru dogajajo nasilna dejanja. Raziskava o stanju v šolah 2019: LGBT mladi – prebijmo molk v šolah (Sešek K., Margon E.) je samo še potrdila trditev, da šole niso varni prostor za LGBTI-osebe.
Naslavljanje tem s področja LGBTI in preprečevanje nasilja v šolah ni ideološka razprava, kot je velikokrat očitano, vendar ključen del ustvarjanja varnejših prostorov za vse osebe.
Homofobni, bifobni, transfobni in seksistični govor ter druge opazke, ki temeljijo na predsodkih, lahko ustvarijo ne-varno šolsko okolje za vse dijake_inje, ki med drugim lahko vodi v to, da osebe ne izpolnjujejo svojih potencialov kot bi jih lahko v okolju, ki jih ne bi zaviralo.
Nekaj več kot desetina LGBT dijakinj_ov (11,1 %) je dejala, da ne nameravajo zaključiti srednješolskega izobraževanja. Pomembno je omeniti, da so v raziskavi sodelovale_i le dijaki_nje, ki so bile_i vključene_i v izobraževanje v šolskem letu 2018/2019. Če bi bile_i v raziskavo vključene_i tudi tiste_i LGBT dijaki_nje, ki so srednješolsko izobraževanje prekinile_i že pred zaključkom šolanja, bi bil odstotek LGBT dijakinj_ov, ki ne bi nadaljevale_i srednješolskega izobraževanja, še višji.
Čeprav je večina dijakinj_ov načrtovala nadaljevanje šolanja, smo ugotovile_i, da dijaki_nje, ki so v šoli doživele_i več nadlegovanja in napadov, ne nameravajo nadaljevati šolanja tako dolgo kot tisti, ki so bile_i deležne_i manj nadlegovanja.
LGBT dijake_inje smo v raziskavi vprašale_i o njihovih izkušnjah s sovražnimi opazkami v šoli in tudi o pogostosti intervencij šolskega osebja v teh primerih.
Vsak_a četrt_a dijak_inja poroča, da v šoli zelo pogosto ali pogosto sliši homofobne opazke, le 12,8% LGBT dijakinj_ov pa poroča, da je šolsko osebje ob homofobnih opazkah interveniralo oziroma ukrepalo vedno ali skoraj vedno, medtem, ko večina (53,9%) poroča, da osebje nikoli ni interveniralo.
V družbi je oblikovanih veliko vzorcev, za katere se pričakuje, da jim vsi sledijo. Določeno je, kako naj bi oseba določenega spola izgledala in kako naj bi se obnašala. Zato so osebe, ki izstopajo iz teh pričakovanj deležne kritik, nadlegovanja, nasilja.
Na polju spolnega izraza ugotovitve raziskave kažejo, da so bile negativne opazke o spolnem izrazu v šolah precej razširjene. LGBT dijaki_nje poročajo, da pogosteje slišijo negativne opazke o LGBT dijakinjah_h, ki se ne vedejo dovolj »maskulino«, kot opazke o LGBT dijakinjah_h, ki se ne vedejo dovolj »feminilno«
Ko se v šoli pojavljajo nadlegovanje in/ali napadi, običajno pričakujemo, da bodo učiteljce_i in drugo šolsko osebje težave učinkovito rešile_i. Ob tem pa je pomembno upoštevati, da dijaki_nje teh dogodkov morda ne bodo vedno pripravljene_i prijaviti šolskemu osebju.
Navkljub temu pa se pri delu z mladimi LGBTI-osebami pri Legebitri srečujemo s primeri, kjer je odziv šolskega osebja usmerjen predvsem v spreminjanje vedenja LGBT dijakinje_a, rekoč, da če svojega vedenja oz. izgleda ne izpostavlja, se bo tudi nasilje umirilo. Slišale_i smo različne zgodbe, na primer o šolski svetovalni službi, ki je dijakinji_u svetovala, da se bo nasilje nad njo_im zmanjšalo, če na svojih socialnih omrežjih ne objavlja LGBT vsebin. Pripovedujejo tudi o učiteljicah_h, ki v učilnici pripovedujejo zgodbe in šale, ki so homofobne, ponižujoče in žaljive ter s tem ustvarjajo sovražno okolje.
Štiri od desetih LGBT dijakinj_ov ocenjujejo, da so bili odzivi šolskega osebja na prijavo nadlegovanja ali napada neučinkoviti ali sploh neučinkoviti. Le en_a od desetih LGBT dijakinj_ov ocenjuje, da so bili odzivi šolskega osebja na prijavo nadlegovanja ali napada zelo učinkoviti.
LGBTI učenke_ci, dijakinje_i, obstajajo v skoraj vsaki šoli, izobraževalna ustanova pa je vsem, ne glede na spolno usmerjenost, identiteto ali izraz dolžna zagotavljati spoštovanje človekovih in otrokovih pravic.
Zato izpostavljamo, da mora izobraževanje temeljiti na spoštovanju, dostojanstvu in razumevanju raznolikosti. Usmerjeno mora biti k soustvarjanju družbe, ki ne temelji na predsodkih in izključevanju, saj lahko le tako ustvarimo varno in vzpodbuno okolje, v katerem lahko vse_i, ne glede na spolno usmerjenost, identiteto in/ali izraz izpolnijo svoje potenciale.
Skupno je končni vzorec raziskave sestavljalo 602 oseb starih od 16 do 21 let. Osebe so prihajale iz vseh slovenskih regij. Dobre štiri petine vzorca predstavljajo cisspolne (to je osebe, ki se identificirajo s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu) osebe (82,4 %), pri čemer gre pri kar 67,8 % za cisspolne ženske. Transspolnih, nebinarnih oseb in oseb, ki so označile drug nebinaren spol, je 17,6 %. Slabo polovico vzorca predstavljajo biseksualne osebe (48,5 %), slabo tretjino pa lezbijke in geji (30,0 %). Povprečna starost udeleženk_cev je 17,4 let.
Celotno končno poročilo v pdf formatu je dostopno na povezavi:
https://legebitra.si/wp-content/uploads/2019/08/LGBT_mladi_porocilo_raziskave_2021.pdf
_____________
VABILO
Javna predstavitev rezultatov raziskave bo potekala v sklopu strokovnega posveta, ki ga organiziramo društvo Legebitra in društvo Parada ponosa z naslovom »LGBTIQ+ mladi v šoli«. Odvijal se bo v četrtek, 17. junija 2021 od 9:00 do 14:00 v Kinu Šiška v Ljubljani in preko spleta – hibriden model.
Na strokovnem posvetu bodo prvič javno predstavljeni rezultati raziskave. Možno bo dobiti tudi fizičen izvod poročila.
Poleg omenjenega bodo na strokovnem posvetu predstavljene tudi različne aktivnosti društev na tem področju, dobre prakse, tako nacionalne kot mednarodne. Organizirana pa bo tudi okrogla miza z odločevalkami_ci.
Več informacij in prijava je dostopna na povezavi: http://ljubljanapride.org/…/strokovni-posvet-lgbtq…/
[1] Do danes je s področja LGBT oziroma ne-normativnih spolnih usmerjenosti in/ali spolnih identitet opravljenih že več raziskav, tako znotraj Slovenije (za več glej na primer Kuhar in Švab, 2014; Magić, 2012; Perger, Muršec, in Štefanec, 2018; Švab in Kuhar, 2005; Društvo informacijski center Legebitra, 2008) kot širše (za več glej na primer FRA, 2012).
