Spoštovani dr. Robert Golob, predsednik Vlade RS!
Presenečeni smo bili nad zadržanostjo Slovenije pri pridružitvi tožbi Evropske komisije proti Madžarski pred Evropskim sodiščem glede madžarske zakonodaje proti LGBTI+ skupnosti. Odsotnost Slovenije med državami članicami, ki so se tožbi že pridružile, je presenetljiva zlasti glede na naklonjenost pristojnih ministrstev, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, k aktivni udeležbi Slovenije.
Slovenija ima še do 28. marca 2023 priložnost, da se pridruži drugim državam članicam, ki so podprle tožbo Evropske komisije proti Madžarski (Zadeva C-769/22). Svojo podporo so javno že izrazili Evropski parlament, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Portugalska, Irska, Danska, Španija, Malta in Avstrija. Vloga Slovenije je v tem primeru izjemno pomembna, saj so bile človekove pravice za našo državo vedno prednostna tema, obenem pa je Slovenija pri tej temi tudi zgled državam v regiji, zato je pomembno, da kot država stojimo na braniku temeljnih človekovih pravic, na katerih temelji Evropska unija.
Tožba, ki je bila vložena decembra 2022, se nanaša na leta 2021 sprejet madžarski zakon o strožjih ukrepih proti pedofilnim storilcem kaznivih dejanj in spremembi nekaterih zakonov zaradi varstva otrok (zakon št. LXXIX). V omenjeni omnibus zakon so bile dodane tudi spremembe zakonov na področju zaščite otrok in družine, oglaševanja, medijev in javnega šolstva s ciljem prepovedi dostopa mladoletnih oseb do vsebin, ki prikazujejo istospolno usmerjenost ali spolno identiteto, ki se razlikuje od spola pripisanega ob rojstvu. Po presoji Evropske komisije, ki je tožbo sprožila, je Madžarska z omenjenim zakonom kršila več direktiv Evropske unije (Direktivo 2010/13/EU o avdiovizualnih medijskih storitvah, Direktive 2000/31/ES o elektronskem poslovanju ter Direktivo 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu), Pogodbo o delovanju Evropske unije in več členov Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Strategije za enakost LGBTIQ 2020-2025, v kateri je med drugim zapisano, da se bo EU borila proti neenakosti v
izobraževanju, zdravju, kulturi in športu ter izboljšala pravne zaščite za mavrične družine v čezmejnih situacijah. Kršene temeljne pravice se nanašajo na človekovo dostojanstvo, spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, svobodo izražanja in obveščanja ter prepoved diskriminacije.
Pozivamo vas k odločnejšemu pristopu, ZA podporo tožbi Evropske komisije proti Madžarski v zadevi C-769/22. S sodelovanjem v tožbi bi Slovenija potrdila svojo zavezanost k spoštovanju temeljnih pravic Evropske unije, vključno s spoštovanjem človekovih pravic vseh, tudi pripadnikov manjšinskih skupin. Ukrepanje Evropske komisije in že pridruženih držav članic proti Madžarski s proaktivno držo odvrača poskuse podobnih zakonskih sprememb v drugih državah članicah (npr. v Romuniji, Bolgariji in na Poljskem). Sodni postopek proti državi, ki mladoletnim osebam omejuje dostop do informacij o obstoju osebnih okoliščin spolne usmerjenosti in spolne identitete, ni ključen le za zaščito LGBTI+ oseb (zlasti mladih) in otrok v mavričnih družinah na Madžarskem, temveč je znak podpore človekovim pravicam LGBTI+ oseb in spoštovanju načela enakopravnosti v vseh državah članicah, tudi v Sloveniji. Na primeru Rusije, ki je zakon proti ‘LGBTI+ propagandi’ sprejela pred desetletjem, leta 2013, je razvidna izrazita pojavnost sovražnega govora, zločinov iz sovraštva in diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti in spolne identitete. Zakon je med drugim imel posledice tudi na področju javnega zdravja, saj zaradi odkrite homofobije in zatiranja LGBTI+ skupnosti, nedostopnost testiranja na spolno prenosljive okužbe, raste število spolno prenosljivih okužb, še zlasti hiva, prav v tej skupnosti. Rusija je ena redkih držav na svetu, v kateri število okužb s hivom in obolelih z aidsom narašča. Prepoved in omejevanje izobraževanja in informiranja o LGBTI+ osebnih okoliščinah onemogoča razvoj strpne, solidarne in na spoštovanju človekovih pravic osnovane družbe.
Slovenija je v zadnjem letu z odločitvama Ustavnega sodišča in sprejetjem Spremembe Družinskega zakonika pokazala zavedanje, da je obstoj LGBTI+ osebnih okoliščin dejstvo. Ne glede na napredek in korak k zakonski izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov v Sloveniji, smo bili priča poskusom prikazovanja dejstva obstoja LGBTI+ osebnih okoliščin kot neprimerne teme za mladoletne osebe, kar povsem zanika izkušnje in življenja mladoletnih LGBTI+ oseb, hkrati pa z omejevanjem informacij poskuša vplivati na politična stališča naslednje generacije državljanov. Pridobljene pravice in zakonska zaščita v posamezni državi članici niso dovolj; Slovenija ima moralno dolžnost, da se aktivno vključi v zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic tudi širše in tako solidarno podpre državljane drugih članic ter okrepi stabilnost zaščite teh pravic tudi pri nas v prihodnosti. Pomembno je, da Slovenija nastopi odločno in načelno, ne zgolj z izjavami podpore, temveč s pridružitvijo tožbi. Za Slovenijo (kot tudi druge države članice) sodelovanje v sodnem postopku ne bi prineslo dodatnih finančnih obremenitev, saj postopek predvideva udeleženost države članice s pisnim stališčem, ki ne presega 10 strani. Podporo pri pripravi stališča so Sloveniji brezplačno ponudile Belgija, Danska in Nizozemska.
Spoštovani dr. Robert Golob, predsednik Vlade RS, prepričani smo, da boste naše pismo, ki vam ga pošiljamo v imenu LGBTI+ skupnosti v Sloveniji, vzeli v obzir pri ponovnem razmisleku o priključitvi Slovenije k sodbi proti Madžarski in s tem izpolnili predvolilno zavezo, v kateri ste se kot stranka zavezali k proaktivni drži znotraj EU, med drugim ste zapisali, da boste dosledno zagovarjali aktivacijo političnih in finančnih sankcij v primeru nespoštovanja vladavine prava s strani držav članic EU in branili temeljne človekove pravice.
S spoštovanjem.
Društvo Legebitra, društvo DIH, društvo ŠKUC-Magnus, zavod Moja mavrica, društvo Parada ponosa, društvo Kvartir, zavod Koroška Pride, zavod TransAkcija
