Evropska komisija je po večletnih prizadevanjih 12. novembra predstavila Strategijo Evropske unije za LGBTIQ enakost. Kako pa bo ta strategija vplivala na doseganje enakosti LGBTIQ-oseb v Sloveniji?

Strategija se na mnogo mestih nanaša na že sprejeto zakonodajo EU in poudarja potrebo po njenem jasnem spoštovanju tudi pri okoliščinah spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza in spolnih značilnosti.

Pričakovati je, da bo Evropska unija zmanjšanje izključenosti in sprejemanje LGBTIQ-oseb v družbi močneje zasledovala v prihajajočih politikah, pri čemer naj bi se še posebej osredotočala na vključevanje tematik LGBITQ v vse politike in vse pore svojega delovanja.

V praksi bi to lahko pomenilo:

• V razpisih EU na več področjih poseben poudarek na izboljšanju položaja ciljne skupine LGBTIQ-oseb oz. pogostejša ciljna skupina bodo LGBTIQ-osebe (razširitev posebnih ukrepov tudi npr. na Evropski socialni sklad poleg dosedanjih programa s področja pravic, enakosti in državljanstva ter programa pravosodje).

• Več sredstev za raziskave, povezane z raziskovanjem položaja LGBTIQ-oseb, priprave politik in usmeritev, poudarek na področja zdravja transpolnih in interspolnih oseb.

• Obstoječa Strategija za enakost spolov: nedvoumno vključevanje in potreba po ukrepih, namenjenih izboljšanju stanja LBTIQ-žensk. To naloga še posebej zadeva Sektor za enake možnosti, ki deluje pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in vodi tudi k razmisleki o tem, kako vključiti v razpise ministrstva in oblikovanje politik.

• Poziv državam, da organizirajo usposabljanja za zdravstvene delavke_ce, kjer bi se več pozornosti namenjajo tudi duševnemu zdravju LGBTIQ-oseb. Naloga pristojnih institucij je, da priložnosti za dodatno usposabljanje zdravstvenih delavk_cev prepoznajo in izkoristijo.

• Pristojne institucije v Sloveniji ne beležijo, koliko kaznivih dejanj je storjenih iz sovražnih oz. diskriminatornih nagibov, zato ne vemo, koliko prijavljenih kaznivih dejanj se dejansko zgodi iz homofobije/transfobije/bifobije. Strategija predvideva uvrstitev nasilja, storjenega iz diskriminatornih nagibov do LGBTIQ-oseb na seznam kaznivih dejanj EU, in vzpodbujanje izmenjave dobrih praks med državami. članicami.Naloga pristojnih institucij bo, da v skladu s strategijo izkoristijo te priložnosti in izboljšajo to področje, tako na zakonodajni ravni kot na ravni same obravnave dejanj, za katera se sumi, da so storjena iz sovraštva do LGBTIQ-oseb.

• Za Slovenijo je pomembna tudi jasna podpora Evropske komisije državama članicam pri zagotavljanju dostopnih postopkov pravnega priznanja spola. Nevladne organizacije že vrsto leto opozarjamo, da trenutna ureditev pravnega priznanja spola ni v skladu z človekovimi pravicami (smernicami Parlamentarne skupščine Sveta Evrope), zato lahko takšna podpora Evropske komisije vzpodbudi premike na tem področju.

• Na področju istospolnih partnerstev je predvideno iskanje načinov, ki bodo omogočali medsebojno priznavanje istospolnih partnerstev v državah članicah EU. V kontekstu Slovenije, kjer so istospolna partnerstva zakonsko regulirana, bi to lahko pomenilo zmanjšanje administrativnega bremena za osebe, ki živijo v Sloveniji, a prihajajo iz držav članic EU, kjer partnerske niso zakonsko regulirane, in ki želijo v Sloveniji skleniti partnersko zvezo ali uveljavljati pravice iz nesklenjene partnerske zveze. Čeprav je družinska politika v pristojnosti držav članic EU, morda to lahko vidimo kot začetek oblikovanja “minimalnih standardov” pri varovanju pravic družin LGBTIQ na ravni EU. 

Čas bo pokazal, koliko napredka bo strategija prinesla. Vemo, da ga sama od sebe ne bo in lahko ostane samo ena še mrtva črka na papirju. Strategija tudi predvideva, da imajo največjo težo pri izboljšanju položaja LGBTIQ-oseb države članice. Nujno je, da tudi v Sloveniji strategiji sledi priprava nacionalnega akcijskega načrta, ki bo zajemal področja iz strategije in na pomanjkljivo urejenost katerih pri Legebitri opozarjamo že vrsto let. Nadaljnje korake do enakosti bomo lahko delale_i le z usklajenim delom med izvrševalkami_ci politik in civilno družbo in z upoštevanjem ukrepov, ki jih je v strategiji opisala Evropska komisija in jih bodo v lastnih kontekstih in jih bodo v lastnih kontekstih udejanjale države članice.

Kot do sedaj pa bodo premiki na teh področjih v veliki meri temeljili na vztrajnosti civilne družbe, ki bo do oblikovalk_cev politik in odločevalk_cev pristopala s podatki iz raziskav, predlogi projektov in programov ter politik. Po tej strategiji, naj bi bilo teh priložnosti več. Slovenija pa se lahko k udejanjanju priložnosti, ki jih bo oblikovala Evropska komisija, zaveže z oblikovanjem nacionalnega akcijskega načrta za enakost (LGBTIQ-oseb).

Avtorica: Lana Gobec