Čeprav se kar polovica novih primerov hiva v Evropi pojavlja pri osebah, rojenih v drugih državah, so migranti še vedno omejeni pri dostopu do ključnih storitev preprečevanja, testiranja in zdravljenja na hiv. Podatki Evropskega centra za preprečevanja in obvladovanje bolezni (ECDC) kažejo, da številne evropske države nimajo ustrezne dokumentacije o vključenosti migrantov v kontinuirano oskrbo s hivom.
V zadnjem letu se je število novih diagnoz hiva med homoseksualnimi in biseksualnimi moškimi, rojenimi v tujini, povečalo. Zaskrbljujoče je, da imajo migranti v številnih državah omejen dostop do PrEP-a. Podatki za leto 2021 kažejo, da je bilo 42 % novih primerov hiva v državah Evropske unije, vključno z Norveško, Islandijo in Lihtenštajnom, diagnosticiranih pri osebah, rojenih v drugih državah. Med njimi je 14 % iz podsaharske Afrike, 11 % iz Latinske Amerike in Karibov, 8 % iz drugih držav srednje in vzhodne Evrope ter 3 % iz drugih držav zahodne Evrope. Po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 se je delež novih diagnoz pri migrantih še povečal.
Številne raziskave iz zadnjega desetletja kažejo, da je velik delež migrantov z novo diagnozo verjetno dobil hiv v državi gostiteljici, ne pa v državi rojstva. Ocenjevanje obdobja okužbe je temeljilo na številu CD4 celic ob postavitvi diagnoze, zdravstvenih kartotekah in navedbah posameznikov o njihovem spolnem vedenju pred ali po migraciji.
ECDC poroča, da od 22 držav v Evropi, ki so leta 2022 pokrivale stroške PrEP-a, lahko le osem posreduje podatke o uporabi med migranti. V sedmih državah migranti ne morejo dostopati do programa PrEP, v šestih ne morejo opraviti testa na hiv in v devetih nimajo dostopa do zdravljenja. Med državami, ki omejujejo dostop do zdravljenja hiva, so Avstrija, Češka, Finska in Grčija. Celostni dostop do storitev preprečevanja, testiranja in zdravljenja hiva je ključnega pomena za doseganje cilja odprave novih prenosov do leta 2030.
ECDC zato poziva k izboljšanju podatkov in spremljanju, vzpostavitvi preventivnih in zdravstvenih storitev za nedavno prispele migrante, osebe, ki so v državi že nekaj časa, ter tudi za tiste brez ustreznih dokumentov. Ciljno usmerjene kampanje, skupaj z razmislekom o tem, kako splošen odnos in zakonodaja o migracijah vplivata na pripravljenost migrantov poiskati zdravstveno oskrbo, so ključne za zagotavljanje enakega dostopa do zdravstvenih storitev za vse prebivalce Evrope.
V Sloveniji je dostop do PrEP-a dostopen osebam z urejenim obveznim zavarovanjem in osebam z mednarodno zaščito. Osebam z začasno zaščito in prosilcem za mednarodno zaščito pa so dostopne samo nujne zdravstvene storitve, kamor pa PrEP ne spada.
Letos je Legebitra razširila svojo testirano dejavnost v okviru projekta Expand. Skupaj s Slovensko Filantropijo in Društvom za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma testiramo seksualne delavke in delavce, migrante in osebe, ki uporabljajo droge.
