Ob prvem decembru si na prsi pripnemo rdečo pentljo, ki je v času, ko je nastala, simbolizirala sočutje z obolelimi z aidsom. Nekaj desetletij po tistih tragičnih časih obstajajo učinkovita zdravila, ki osebam hivom omogočajo običajno in relativno zdravo življenje. Razvoj teh zdravil je bil v marsičem zasluga oseb s hivom in aktivističnih iniciativ, skratka – skupnosti. Skupnosti, ki sta jih hiv in aids ogrožala, so aktivno sodelovale pri odgovoru na pandemijo; razvijale so preventivne programe, bile aktivne pri razvoju zdravil, uvajale inovativne storitve, na primer testiranje na hiv izven zdravstvenih ustanov. Za aktivno udeležbo v boju proti hivu in aidsu so imele enostaven razlog – borile so se za preživetje ljudi.
Geslo letošnjega Svetovnega dneva aidsa je Naj skupnosti vodijo. Zahvaljujoč zdravilom se je podoba hiva močno spremenila. Rdečo pentljo si pripne vse manj ljudi, hiv je že zdavnaj izginil z naslovnic časopisov in zavesti večine ljudi, nizko je zdrsnil na dnevnem redu odločevalcev, vlade in gospodarstvo pa za boj proti tej bolezni namenjajo vse manj finančnih sredstev. Zato je zdaj morda bolj kot kadarkoli pomembno, da skupnosti, ki se jih hiv najbolj tiče, še bolj aktivno stopijo v boj proti še vedno ne končani pandemiji. Organizacije iz skupnosti najbolj poznajo potrebe svojih ljudi in imajo do njih najboljši dostop. Temu načelu sledimo tudi na Legebitri, kjer s programom testiranja v skupnosti vstopamo v petnajsto leto. Dejavnost, ki jo izvajamo skupaj z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je eden najuspešnejših programov presejalnega testiranja v državi in edini, ki se izvaja izven zdravstva, čeprav ob močni podpori vrhunskih strokovnjakov medicinske stroke in s sofinanciranjem Ministrstva za zdravje. Z začetkom letošnjega leta pa je Legebitra skupaj z društvom Stigma, Slovensko filantropijo in Univerzo v Ljubljani in s sofinanciranjem Evropske komisije pričela izvajati projekt Expand, ki testiranje v skupnosti širi na tri dodatne ciljne skupine: migrante, osebe, ki uporabljajo drogo in osebe, ki se ukvarjajo s spolnim delom. S tem bomo testiranje na hiv, virusne hepatitise in spolno prenosljive okužbe omogočili posameznicam in posameznikom, ki se zaradi različnih razlogov – strahu, stigme, neznanja – doslej niso želeli testirati ali pa do testiranja niso imeli dostopa. S tem bodo testirani posamezniki lahko poskrbeli za boljše lastno zdravje, odkrivanje in zdravljenje okužb pa bosta imela pozitivne učinke tudi na preprečevanje širjenja bolezni v ciljnih skupinah in med prebivalstvom na splošno. Program bomo izvajali v sodelovanju s predstavniki ciljnih skupin in po letu dni priprav bomo v januarju 2024 pričeli s testiranjem. Tri partnerske NVO bomo izvajale testiranje na 20 testirnih točkah po vsej državi. Pričetka testiranja se veselimo in upamo, da bomo z njim pomembno pripomogle k omejevanju okužb s hivom, hepatitisi in spolno prenosljivimi okužbami. Upamo pa tudi, da se bodo za našo razširjeno testirno dejavnost našla sredstva tudi po izteku evropskega sofinanciranja, ki se bo končalo s koncem leta 2025. Da bi lahko končali pandemijo hiva in aidsa, je potrebno upoštevati naslednja sporočila UNAIDS-a ( https://www.unaids.org/en/2023-world-aids-day):
– Skupnosti morajo imeti vodilno vlogo pri pripravi načrtov in programov za hiv ter pri njihovem oblikovanju, pripravi proračuna, izvajanju, spremljanju in vrednotenju. Naj pri tem velja staro geslo aids aktivistov iz osemdesetih let – “Nič o nas brez nas.”
– Delo skupnosti v boju proti hivu je potrebno v celoti in zanesljivo financirati ter jih ustrezno podpirati. “Ne odpraviti aidsa je dražje kot ga odpraviti.”
– Odpraviti je treba ovire za vodilne vloge skupnosti. Potrebno je spodbudno regulativno okolje, ki bo olajšalo vlogo skupnosti pri zagotavljanju storitev v zvezi s hivom, zagotovilo prostor za civilno družbo in zaščitilo človekove pravice vseh, tudi marginaliziranih skupnosti, da se pospeši globalni odziv na hiv.
