»Jaz nisem imel doma nobenega ne psihičnega ne fizičnega nasilja […] sem pa doživel že vse ostalo, kar je od tega, ampak od zunanje družbe.«
»Jaz sem imel v gimnaziji tri sošolce, ki so bili odkrito neonacisti in tisto ni bilo zabavno […] v resnici je pustilo pečat na meni. Jaz takrat nisem bil autiran, pa je kljub temu letelo po meni in vseh drugih. «
»Pa vedno pomisliš potem, ne sam kako bo to nate vplival, kako bo na tvoje bližnje to vplivalo. Ker recimo ti greš v Ljubljano, pa briga tebe ne v bistvu na nek način, pa tvoji bližnji, tvoja družina še vedno živi tam in oni bodo potem žrtev potem tega nasilja. «
To je le nekaj izmed pričevanj anonimnih LGBTI-oseb, ki so v sklopu fokusnih skupin, izvedenih v okviru mednarodnega projekta Call it Hate, ki je sofinanciran iz programa Evropske unije za pravice, enakost in državljanstvo, spregovorile o izkušnjah z nasiljem na osnovi spolne usmerjenosti, identitete in/ali izraza.
Veliko dejanj iz sovraštva, katerih žrtve so LGBTI-osebe, ostane v Sloveniji neprijavljenih. Razlogi so največkrat v strahu pred razkritjem pred družino in pred organi pregona, prepričanje, da dogodek ni dovolj tehten za prijavo, ali skrb, da organ prijave ne bo obravnaval dovolj resno in korektno.
Leta 2012 je raziskava Agencije za temeljne pravice (FRA) pokazala, da je bilo 49 % LGBT-oseb v Sloveniji, ki so sodelovale v raziskavi (vzorec 636 LGBTI-oseb v Sloveniji), v zadnjih petih letih deležnih različnih oblik nadlegovanja in/ali nasilja, v 64 % je bil razlog spolna usmerjenost, identiteta in/ali izraza.
Samo 19 % oseb z izkušnjo nasilja, ki so sodelovale v raziskave, pa je nasilje prijavilo policiji.
Sovraštvo, še posebej do manjšin, pa se ustvarja na različne načine, ne samo skozi fizično, psihično in ekonomsko nasilje, ki je kazensko pregonljivo, ampak tudi preko različnih oblik žaljivega vedenja, ki ga težko kazensko pravno okvalificiramo. Zato za takšne oblike vedenja policija in kazenski pregon nista vedno pravi naslov za naslavljanje dejanj iz sovraštva. Za primere diskriminacije in neenake obravnave v Sloveniji deluje več inšpekcijskih služb, neodvisnih organov in ostalih institucij, ki so pristojne za ukrepanje proti različnim oblikam diskriminacije in neenake obravnave.
Žrtve nasilja in diskriminacije pogosto ne vedo, kje poiskati pomoč oziroma kdo jim lahko v teh primerih sploh nudi informacije, zaščito in posreduje pri pregonu storilk_cev.
V ta namen smo v okviru projekta Call it Hate, razvile_i spletno stran niprav.si, s katero želimo podpreti žrtve sovraštva pri iskanju informacij o možnih naslednjih korakih.
V okviru projekta je poleg fokusnih skupin bila opravljena tudi anketa (vzorec 602), ki je pokazala, da se 4 od 5 oseb, ki so sodelovale pri raziskavi, strinjajo, da bi LGBTI-osebe morale živeti svoja življenja svobodno, vendar pa bi bilo samo 2 od 5 oseb v Sloveniji udobno, če bi za soseda imeli LGBTI – osebo.
Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da bi samo 2 od 5 oseb pomagali (posredno ali neposredno), če bi videli, da neznanec na ulici pretepa LGBTI-osebo.
Zato želimo s kampanjo, katere osrednji element je spletno mesto niprav.si, nasloviti tudi očividke_ce sovražnih dejanj, saj sovraštvu ne smemo gledati skozi prste in mu puščati odprta vrata.
_____________
O projektu:
Projekt Call it Hate sofinancira program Evropske Unije za pravice, enakost in državljanstvo.
Glavni cilji projekta so:
- izmeriti zavedanje o zločinih iz sovraštva proti LGBTI osebam,
- razviti kampanjo ozaveščanja in aktivnosti v skupnosti (»outreach«),
- povečati zavedanje o zločinih iz sovraštva na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete, izraza,
- opolnomočiti žrtve in povečati število prijav nasilja,
- deliti dobre prakse,
- krepiti čezmejno sodelovanje.
Projektno partnerstvo sestavlja 13 organizacij iz različnih sektorjev (nevladne organizacije, univerze), kot pridruženi partnerji pa sodelujejo tudi lokalne oblasti, državne institucije in mednarodne organizacije. Slovenska partnerja v projektu sta Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Društvo informacijski center Legebitra.
