Na pobudo Društva informacijski center Legebitra je danes v Ljubljani potekal strokovni posvet, na katerem so predstavnice in predstavniki Ministrstva za zdravje, Državnega sveta Republike Slovenije, infekcijske in dermatovenerološke klinike iz Ljubljane, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in nevladnih organizacij iz Slovenije in tujine soočili mnenja o dveh aktualnih temah s področja spolnega zdravja in preprečevanja spolno prenosljivih okužb. Prva je uvajanje neposrednega dostopa do specialističnih ambulant za spolno prenosljive okužbe, kar bi v praksi pomenilo, da pacienti za obravnavo ne bi več potrebovali napotnice družinske zdravnice oz. zdravnika (kot na primer pri ginekološki obravnavi). Druga aktualna tema je bila uvajanje predekspozicijske profilakse, t.i. terapije PrEP, kot sredstva preprečevanja novih prenosov hiva pri posameznikih z višjim tveganjem, ki v Sloveniji v veliki meri prihajajo iz skupine moških, ki imajo spolne odnose z moškimi.
V uvodnem delu sta Mitja Blažič in Simon Maljevac iz Društva informacijski center Legebitra poudarila pomen programov Legebitre in ostalih nevladnih organizacij za preprečevanje novih prenosov hiva in ostalih spolno prenosljivih okužb, njihovo odkrivanje in zdravljenje. Bistvena sestavina programov je po besedah Blažiča tudi nudenje podpore in sistemskega zagovorništva pravic za osebe, ki živijo s hivom ter nestigmatizirajoča obravnava v skupnosti. Osebe s hivom so po besedah Maljevca kljub uspešnemu zdravljenju še vedno po nepotrebnem diskriminirane, tudi v zdravstvenem sistemu, še posebej v dostopu do stomatoloških storitev. O načinih varovanja pravic oseb s hivom in preprečevanju diskriminacije v zdravstvenem sistemu so se predstavniki Legebitre včeraj posvetovali z varuhi pacientovih pravic iz Slovenije in Norveške ter predstavniki zdravstvenih ustanov iz Slovenije.
Strokovni posvet je potekal na pobudo nevladne organizacije Društvo informacijski center Legebitra, ki edina v Sloveniji nudi testiranje na hiv in druge spolno prenosljive okužbe za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi izven zdravstvenih ustanov, prav tako pa pomoč in podporo osebam, ki živijo s hivom ter zagovorništvo s področja življenja s hivom in obravnave drugih spolno prenosljivih okužb. V letošnjem letu so testirali že prek 600 moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, med testiranimi je bilo kar 40 % takih, ki so se prvič v življenju testirali na hiv in ostale spolno prenosljive okužbe. Legebitra na nacionalni ravni odkrije več kot 15 % vseh novih diagnoz hiva in okoli 250 primerov okužb z drugimi spolno prenosljivimi okužbami letno. Osebe, ki živijo s hivom in potrebujejo pomoč, podoporo ali so bile stigmatizirane, se lahko obrnejo na anonimno telefonsko številko 030 478 578 ali e-pošto [email protected].
Prof. dr. Mojca Matičič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani je poudarila, da je s pojavom pametnih telefonov in novih komunikacijskih tehnologij, delno tudi zaradi padanja strahu pred hivom, število novih primerov vseh spolno prenosljivih okužb opazno raste. Po mnenju dr. Matičič je skrajni čas, da si prenehamo zatiskati oči o resnosti te nacionalne zdravstvene problematike: »Spolnemu zdravju namenjamo premalo pozornosti, tukaj so še stigma in naša zaprtost do odprtih pogovorov o spolnosti. Na Infekcijski kliniki si že od leta 1995 prizadevamo za neposreden dostop do ambulant za odkrivanje in zdravljenje SPO brez napotnice, veseli me, da se danes o korakih za dosego tega resneje pogovarjamo.«
Stroka je enotna v mnenju, da bi morali ojačati mrežo specialističnih ambulant za odkrivanje in zdravljenje spolno prenosljivih okužb. V lanskem letu je bilo tako v Sloveniji dostopu do ambulant za odkrivanje in zdravljenje spolno prenosljivih okužb namenjenih v vseh zdravstvenih centrih in bolnišnicah skupno le 10 ur na teden. Ta številka se je letos po besedah predstojnice Dermatovenerološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani prim. asist. Tanje Planinšek Ručigaj povečala. A povečati bo potrebno tudi število specializiranega kadra in enakomerno regionalno porazdeliti dostopi do ambulant, v njih pa, tako dr. Matičič, uvesti enoten diagnostični in terapevtski pristop, ki se ga danes ne implementira. Enoten paket testov na spolno prenosljive okužbe bi prinesel tudi večje upoštevanje ostalih danes znanih skupnih smernic kot so enotno predpisovanje terapije, pristop do svetovanja in informiranja o prevetnivi.
Tanja Mate, generalna direktorica Direktorata za zdravstveno varstvo iz Ministrstva za zdravje je poudarila, da bo za uvedbo neposrednega dostopa brez napotnice potrebna sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu, ki bo opravljena na predlog in v posvetu s stroko. Podatkov, kot smo slišali na posvetu in govorijo v prid takemu sistemu, je danes dovolj, potreben je naslednji korak, in sicer da stroka pripravi celovit predlog uvedbe učinkovitega neposrednega dostopa do specialističnih ambulant za spolno prenosljive okužbe. »To bo dolgotrajen proces, povezan tudi s specializacijami novih strokovnjakov, zadnjo besedo pa imajo politični odločevalci, torej parlament,« je zaključila Mate. Mag. Peter Požun, predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Državnega sveta Slovenije je v odgovor dejal, da zakonodajne spremembe morda niti niso potrebne, saj bi se lahko materija uredila hitreje in manj zapleteno zgolj s podzakonskimi akti. Predstavnica ZZZS Nina Prinat je mnenja, da je na potezi medicinska stroka, ki mora pripraviti celosten predlog za obravnavo na Zdravstvenem svetu Ministrstva za zdravje in ZZZS.
Janez Tomažič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani je poudaril, da preventiva preprečevanja prenosa hiva zajema cel sklop ukrepov, zdravljenje z zdravili pred okužbo oz. PrEP je zgolj eden od njih, a v današnjem času vedno bolj nujen. Po besedah Tomažiča bomo oktobra izvedeli, ali bo v program predekspozicijske profilakse (PrEP), ki ščiti pred prenosom hiva, pri nas pilotsko vključenih prvih 50 oseb.
Mitja Ćosić iz Legebitre je poudaril, da je edina slaba stran uvedbe PrEP-a v Sloveniji ta, da bi osebe, ki bi bile na terapiji, ki preprečuje prenos hiva, verjetno izpostavljene možnosti stigmatizacije in diskriminacije s strani zdravstvenega osebja. »Ljudje seksajo brez kondoma, temu se je potrebno prilagoditi. Uvajanje novih, sodobnih možnosti v splet preventivnih ukrepov, ki jih krije ZZZS, med katere zagotovo spada predekspozicijska profilaksa, je zato nujno za učinkovito obvladovanje epidemije hiva.« je še povedal Čosić. Dobre prakse s področja uvedbe terapije PrEP v letu 2016 so zbranim predstavili tudi predstavniki nevladne organizacije Helseutvalget iz Norveške, kjer imajo tudi dobro utečen sistem neposrednega dostopa do specialistov za spolno prenosljive okužbe.
Mojca Gobec, generalna direktorica Direkorata za javno zdravje in predsednica komisije za AIDS Ministrstva za zdravje je povedala, da so vsi koraki za uvedbo PrEP-a že vključeni v najnovejšo nacionalno strategijo za preprečevanje in obvladovanje okužbe z virusom hiv, slednjo pa na Ministrstvu za zdravje že uspešno implementirajo. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je ob tem izrazila bojazen, kako bi uvedba PrEP-a vplivala na spolno zdravje vseh tistih, ki ne bodo na tej terapiji.
Jure Mikolič iz ZZZS je poudaril, da je vsako novo zdravljenje ali z novimi zdravili ali metodami, potrebno tudi realno stroškovno ovrednotiti in umestiti. Slovenija je v zadnjih dveh letih v zdravljenje hepatitisa C z najsodobnejšimi zdravili vložila 15 milijonov eurov, kar pomeni, da je večina teh bolnikov danes ozdravljenih in je bila s tega vidika stroškovno upravičena. »Slovenija ima registriranega enega od najučinkovitejših in najsodobnejših naborov zdravil za zdravljenje hepatitisa C in hiva. Preprečevanje novih okužb s terapijo PrEP je korak, ki nas po pridobitvi vloge za razvrstitev teh zdravil verjetno še čaka.«
