VARSTVO PRED DISKRIMINACIJO NA DELOVNEM MESTU
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) prepoveduje diskriminacijo na delovnem mestu. Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) pa prepoveduje diskriminacijo na področju dostopa do zaposlitve, v zvezi z zaposlitvenimi pogoji in pogoji dela. Relevantni členi: 6, 7, 8, 47 ZDR-1 in 2, 4-13 ZVarD
Prepovedana je posredna in neposredna diskriminacija, nadlegovanje in spolno nadlegovanje, navodila za diskriminacijo, pozivanje k diskriminaciji (sovražni govor) in povračilni ukrepi.
Če na delovnem mestu doživljate diskriminacijo, bodisi s strani delodajalke ali pa vas delodajalka ne zaščiti pred diskriminacijo s strani sodelavk, nadrejenih in drugih oseb, s katerimi ste v stiku med delom, imate na voljo naslednje možnosti:
- Odškodninska tožba zoper delodajalko po splošnih pravilih civilnega prava ZDR-1 določa, da je delavka v primeru, ko delodajalka sama krši prepoved diskriminacije ali pa delavke ne zaščiti pred nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, upravičena do odškodnine po splošnih pravilih civilnega prava. Skladno z ZDR-1 morate predhodno od delodajalke pisno zahtevate, da izpolni svoje obveznosti v zvezi s prepovedjo diskriminacije. Če delodajalka v roku osmih delovnih dni po vročitvi zahteve ne izpolni svojih obveznosti, lahko v 30 dneh od poteka tega roka vložite odškodninsko tožbo na pristojno delovno sodišče.
- Tožba zoper delodajalko po ZVarD Na podlagi ZVarD lahko zoper delodajalko vložite tožbo na pravdno sodišče in zahtevate prenehanje diskriminacije, izplačilo nadomestila zaradi diskriminacije ali objavo sodbe v medijih. Za razliko od uveljavljanja odškodnine po ZDR-1, vam po ZVarD ni treba izkazati vseh predpostavk odškodninske odgovornosti, ampak le obstoj delodajalkinega diskriminatornega ravnanja.
- Inšpekcijski postopek pred Inšpektoratom RS za delo. Lahko se obrnete na Inšpektorat RS za delo. Inšpektorji so dolžni obravnavati vse, tudi anonimne prijave. Prijavitelj kršitve prepovedi diskriminacije je lahko kdor koli, ne le žrtev diskriminacije. Če bo Inšpektorat na podlagi vaše prijave ugotovil kršitev prepovedi diskriminacije, lahko delodajalki izreče ustrezen ukrep odprave kršitve ali sankcijo za prekršek v obliki globe. V inšpekcijskem postopku bo imela položaj stranke le delodajalka, vi pa lahko pod določenimi pogoji pridobite položaj stranskega udeleženca. Na vašo zahtevo so vas inšpektorji dolžni obveščati o svojem ukrepanju v postopku. Ta postopek je za vas brezplačen. Inšektorat RS za delo pa ne nastopa le kot oblastni organ nadzora, temveč lahko ob soglasju med delavko in delodajalko nastopa tudi kot mediator, z namenom pomagati doseči sporazumno rešitev ali poravnavo.
- Postopek ugotavljanja kršitve prepovedi diskriminacije pred Zagovornico načela enakosti Zoper delodajalko lahko podate prijavo pri Zagovornici načela enakosti, pri čemer je tudi ta postopek za vas brezplačen. Vaš predlog mora vsebovati naslednje sestavine: ime, podatki za stik in vaš lastnoročni podpis, navedba kršiteljice in navedba okoliščin, prič, dokazov, ki izkazujejo sum diskriminacije. Zagovornica bo na podlagi popolnega predloga začela upravni postopek, v katerem bo ugotavljala obstoj kršitve prepovedi diskriminacije. Če bo ugotovila kršitev, si bo prizadevala za prenehanje kršitve, lahko pa bo tudi predlagala uvedbo postopka o prekršku, v katerem lahko inšpekcijski organ (zgoraj omenjeni Inšpektorat RS za delo) izda globo. Poleg tega Zagovornica načela enakosti zagotavlja neodvisno pomoč diskriminiranim osebam pri uveljavljanju njihovih pravic, povezanih z varstvom pred diskriminacijo, kar vključuje svetovanje in pravno pomoč v upravnih in sodnih postopkih. To pomeni, da vam lahko pomaga pri zgoraj opisanih sodnih in inšpekcijskih postopkih.
Obrnjeno dokazno breme: ZDR-1 in ZVarD vam olajšata dokazovanje kršitve prepovedi diskriminacije. Določata namreč, da v primeru, ko delavka navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, je delodajalka tista, ki mora dokazati, da v obravnavanem primeru ni kršila prepovedi diskriminacije. Zadošča torej, da opišete, kako ste bili, ste oziroma bi lahko bili v primerjavi z vašimi sodelavci manj ugodno obravnavani zaradi določene vaše osebne okoliščine. - Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi Če želite zapustiti diskriminatorno delovno okolje, imate možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Skladno z ZDR-1 morate pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalko pisno opomniti na izpolnitev obveznosti glede prepoved diskriminacije in o kršitvah pisno obvestiti Inšpektorat RS za delo. Če delodajalka v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne odpravi kršitve, lahko izredno odpoveste pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V tem primeru boste upravičeni do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, prav tako pa lahko pridobite pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost. Navedeno ne izključujejo uveljavljanja drugih zahtevkov zaradi kršitve prepovedi diskriminacije, npr. še vedno lahko zahtevate odškodnino.
- Kazenska ovadba in kazenski postopek Če je delodajalka ali druga oseba na delovnem mestu naklepno kršila prepoved diskriminacije, lahko njeno ravnanje pomeni kaznivo dejanje iz 197. člen Kazenskega zakonika (KZ-1), ki določa, da kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let. Če ste bili na delovnem mestu žrtev sovražnega govora, takšno ravnanje lahko pomeni kaznivo dejanje iz 297. člen KZ-1, ki prepoveduj javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. V kazenskem pravu se pojem sovražni govor razlaga restriktivno, pri čemer je ključen element javnosti. V zgornjih primerih lahko na policijo podate kazensko ovadbo. Če bo zbranih dovolj informacij, bo policija ovadbo posredovala tožilstvu, to pa bo zahtevalo uvedbo kazenskega postopka, če bo ugotovilo utemeljen sum obstoja kaznivega dejanja. Kazenski postopek je namenjen kaznovanju storilca, vendar pa se lahko hkrati s kazenskim postopkom obravnava tudi civilnopravni zahtevek za odškodnino, če tak zahtevek postavite v kazenskem postopku. O civilnopravnem zahtevku bo odločilo kazensko sodišče samo ali pa vas bo napotilo v pravdni postopek. V kazenskem pravu je deljeno dokazno breme izrecno izključeno, zato je diskriminacijo treba dokazati onkraj razumnega dvoma.
