V letu 2022 je v Republiki Sloveniji prišlo do spremembe zakonodaje glede posvojitve partnerjev, ki je
bila po prejšnji ureditivi dovoljena le raznospolnim partnerjem.
Dne 16. 6. 2022 je Ustavno sodišče sprejelo dve odločbi. Kot neustavno je spoznalo ureditev prejšnjega
Družinskega zakonika, ki je določala, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola,
istoposlni partnerji pa so na podlagi Zakona o partnerski zvezi lahko sklenili partnersko zvezo. Ureditev,
ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze, je Ustavno sodišče spoznalo za
diskriminatorno in takšne diskriminacije ni mogoče upravičiti s tradicionalnim pomenom zakonske zveze
kot skupnosti moža in žene in tudi ne s posebnim varstvom družin.
Kot neustavno pa je spoznalo tudi določbo Zakona o partnerski zvezi, da istospolna partnerja, ki živita v
formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka. Ustavna zahteva po enakem obravnavanju
istospolno in raznospolno usmerjenih oseb namreč terja izenačitev njihovega pravnega položaja tudi na
področju skupne posvojitve. Po presoji Ustavnega sodišča prejšnje ureditve skupne posvojitve ne more
utemeljiti cilj varstva največje koristi otroka, saj absolutna prepoved uvrstitve istospolnih partnerjev na
seznam kandidatov za skupno posvojitev ni primeren ukrep za dosego tega cilja.
Dne 31. 1. 2023 je bila na podlagi odločb sprejeta spremenjena zakonodaja. Sedaj tematiko ureja zgolj še
Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 –
ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US, 5/23 in 34/24 – odl. US), v skladu s katerim zakonsko ali
zunajzakonsko skupnost tvorita dve osebi, ne glede na to, ali gre za istospolna ali raznospolna partnerja.
Zakon o partnerski zvezi ni več veljaven predpis.
Družinski zakonik določa, da lahko otroka posvojita zakonca ali zunajzakonska partnerja in to samo
skupaj – skupna posvojitev. Otroka lahko posvoji samo eden od partnerjev zgolj v primeru, da posvoji
otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja – enostranska posvojitev. Oseba, ki ni v zakonski
zvezi ali v zunajzakonski skupnosti načeloma nima možnosti posvojiti otroka, razen izjemoma, če bi bilo
to v otrokovo korist.
Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, s katero nastane med posvojiteljico ali posvojiteljem in
otrokom enako razmerje, kakor je med starši in njihovimi otroki. Posvojiti se sme samo otrok. Posvojitelji
se po posvojitvi vpišejo v matični register kot otrokovi starši. Posvojitve ni mogoče razvezati. S
posvojitvijo prenehajo pravice in dolžnosti otroka do njegovih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in
dolžnosti staršev in sorodnikov do njega. Izjema je le enostranska posvojitev.
O posvojitvah odloča sodišče na predlog centra za socialno delo, ki pred začetkom postopka pred
sodiščem izvede postopek ugotavljanja pogojev za posvojitev in izbire posvojitelja. Ta postopek ne velja
za enostransko posvojitev; v takem primeru da predlagatelj sam vlogo na sodišče. Sodišče pri odločitvi
upošteva mnenje centra za socialno delo.
Pravna podlaga:
Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 –
ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US, 5/23 in 34/24 – odl. US)
Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-91/21, Up-675/
Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-486/20, Up-572/18
