Diskriminacija in kazensko pravo
Sprememba kazenskega zakonika, ki določa večje sankcije za zločine iz sovraštva 20/03/2023
Po 49. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki določa odmero sankcij ter upoštevanje obteževalnih in olajševalnih okoliščin, mora sodišče pri odmerjanju sankcije posebej upoštevati storilčev nagib, če je bil le-ta žrtvina narodnostna, rasna, verska ali etnična pripadnost, njen spol, barva kože, poreklo, premoženjsko stanje, izobrazba, družbeni položaj, politično ali drugo prepričanje, invalidnost, spolna usmerjenost ali katerakoli druga osebna okoliščina.
Kaj so zločini iz sovraštva?
Zločin iz sovraštva je vsako kaznivo dejanje, ki izhaja iz predsodkov in sovraštva do družbene skupine, v katero spada žrtev.
Zločine iz sovraštva prepoznavamo po:
mnenju in interpretaciji žrtve,
okoliščinah (npr. žrtev je aktivist_ka na področju LGBTIQ+ pravic, žrtev se je držala za roke z osebo istega spolnega izraza),
sovražnih grafitih (v primeru materialne škode),
sovražnih vzklikih in pripombah,
prostoru in obdobju (npr. dan parade ponosa),
tem, da se za storilca_ko ve, da je homofobičen_a.
Kaj je sovražni govor?
Sovražni govor je izražanje mnenj in idej, ki so uperjene proti določeni družbeni skupini. Kazenski zakonik v 297. členu definira kaznivi sovražni govor v ožji obliki. To je kaznivo dejanje, ki temelji na osebni okoliščini žrtve in je storjeno na način, ki lahko ogrozi oziroma moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev. Kaznuje se z zaporom do dveh let. Sodne prakse ni veliko.
Kaj je diskriminacija?
»Diskriminacija pomeni vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega.« (4. člen Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD))
Neenaka obravnava se lahko zgodi v različnih kontekstih (npr. na delovnem mestu, v javni ustanovi in podobno) (Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD)).
Obstaja tudi posredna diskriminacija, pri kateri postavlja navidezno nevtralen ukrep diskriminirano_ega posameznico_ka v slabši položaj.
Zakaj je pomembno zločine iz sovraštva obravnavati ločeno od navadnih kaznivih dejanj?
Zločini iz sovraštva lahko žrtev prizadenejo močneje, kot bi jih prizadelo navadno kaznivo dejanje. V okolju, kjer se je zgodilo kaznivo dejanje, se lahko žrtev počuti manj varno in zato postane bolj previdna, spremeni svoj videz, možne so tudi dolgoročne psihološke posledice, kot so depresija, tesnobnost in psihološka travma.
Zločini iz sovraštva ne vplivajo negativno samo na žrtev, ampak tudi na skupnost(i), ki jim žrtev pripada, saj so za pripadnice_ke skupnosti tovrstni zločini dokaz, da v širšem družbenem okolju niso dobrodošle_i in varne_i. Zločine iz sovraštva se zato obravnava in kaznuje strožje kot ostale zločine.
Tudi v primerih, ko policija ni pristojna za reševanje določenega primera zločina iz sovraštva, diskriminacije ali sovražnega govora, je pomembno, da se primer zabeleži. S temi podatki bomo lažje dosegli sistemske spremembe zakonodaje in spremembe pri policijski obravnavi le-teh.
Kaj lahko naredim kot očividka_ec?
Najpomembneje je, da zločin prepoznate. Žrtev se zaradi travmatičnega pretresa pogosto ni zmožna braniti, zbirati dokazov, poklicati policije … Če ste priča kakršnemukoli zločinu, še posebej zločinu iz sovraštva, je ključno, da dogodka ne spregledate in da ob tem pravilno postopate.
Najprej poskrbite za lastno varnost, nato pa za žrtvino. Če je potrebno, pomagajte žrtvi na varno mesto in v primeru kaznivega dejanja pokličite policijo. Povežite se z ostalimi očividkami_ci in zberite dokaze: fotografije, videoposnetki in izjave drugih očividk_cev bodo pomagali pri kazenskem pregonu storilca. Kaznivo dejanje lahko tudi sami prijavite na policijo, a bo primer obravnavan samo, če se tudi žrtev odloči za prijavo.
V primerih sovražnega govora in diskriminacije, kjer žrtev ali kdo drug ni v fizični nevarnosti, stopite žrtvi v bran. Lahko ji svetujete, kje naj poišče pomoč v zvezi s prijavo dogodka, ali jo_ga usmerite k nam.
Kaj lahko naredim, če me policija ne jemlje resno?
Prijava na policijski postaji je lahko obremenjujoča, žrtev pa je, če pride do prijave takoj po kaznivem dejanju, v posebej ranljivem položaju. Če je le možno, naj ima žrtev s sabo ob prijavi tudi nekoga, ki mu zaupa in ki se spozna na prijavni proces. To je lahko prijatelj_ica, partner_ka, predstavnica_k nevladne organizacije, odvetnica_ik … Prijavo je priporočljivo podati čim prej, lahko pa je podana kadarkoli.
Prijavo na policijo lahko podate po elektronskem naslovu, na spletu (eUprava), po telefonu, prek odvetnice_ka, s pomočjo nevladne organizacije, policistki_u osebno (ob obisku na domu ali na policijski postaji).
Ob prijavi na policijski postaji prosite dežurno_ega policistko_a, da vas usmeri k nekomu, ki bo prijavo sprejel. Bodite vztrajni, ne pustite se odgnati!
Če je obravnava policistke_a, na katero_ega vas bodo usmerili, problematična (npr. je sam_a homofobičen_a, vas ne jemlje resno …), zahtevajte nekoga drugega. Če tudi to ne pomaga, se lahko uradno pritožite komandirki_ju postaje ali na Generalno policijsko upravo, in sicer prek elektronskega naslova, pisno ali z osebnim obiskom.
Če gre za zločin iz sovraštva, morate to v prijavi jasno poudariti. Iz vaše izjave mora biti jasno, da vas je dogodek prizadel (če je to res) in da je storilec_ka vedel_a za osebno okoliščino in vas napadel_a zaradi nje.
Po prijavi natančno preberite zapisano. Ostanite v stiku s policistko_om, ki je sprejel_a vašo prijavo, in vprašajte, kakšni so naslednji koraki. Prijavo lahko kasneje dopolnite, priporočljivo pa je, da je ne spreminjate.
Prijavo lahko prek odvetnice_ka oddate tudi neposredno na tožilstvo, torej brez stika s policijo. Tožilstvo bo nato policijo usmerilo v raziskovanje primera.
Vir in prijava:
Ni prav, da dejanja iz sovraštva pogosto ostajajo nekaznovana.
Na delovnem mestu sem bil_a odpuščen_a ali diskriminiran_a zaradi svoje spolne usmerjenosti in/ali identitete 15/07/2019
Delovna zakonodaja izrecno določa spolno usmerjenost kot osebno okoliščino, na podlagi katere je prepovedana posredna ali neposredna diskriminacija. To pomeni, da delodajalec_ka kandidata ali kandidatko ne sme favorizirati na podlagi njegove spolne usmerjenosti. Ta tudi ne sme biti podlaga za odpustitev ali kakršnokoli drugo diskriminacijo na delovnem mestu.
Diskriminacija je v Republiki Sloveniji prepovedana!
Ustava Republike Slovenije, 14. člen; Zakon o varstvu pred diskriminacijo, 1. člen; Zakon o delovnih razmerjih, 6. člen:
Ena najpogostejših oblik nadlegovanja je nadlegovanje na delovnem mestu. Zakon o delovnih razmerjih določa obveznost delodajalca, da zagotavlja takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu ali drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev.
Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Spolno nadlegovanje je opredeljeno kot posebna oblika diskriminacije, ki ni vezana na nobeno osebno okoliščino.
Spolno nadlegovanje se lahko izrazi v različnih oblikah, in sicer kot verbalno ravnanje (npr. sugestivne pripombe in opazke, namigovanja, opolzki komentarji, žvižganje), neverbalno ravnanje (na primer spolno sugestivne geste, mimika, kazanje pornografskih ali spolno sugestivnih slik) ter fizično ravnanje (na primer neprimerno dotikanje, drgnjenje ob telo osebe, masaža po različnih delih telesa, objemanje, poljubljanje in podobno).
Včasih ima lahko glede na kontekst tudi naravo opustitev, na primer načrtno ignoriranje, molk, neodzivnost.
Pri spolnemu ravnanju je ključno, da gre za poseg v osebno, ne nujno tudi fizično integriteto posameznika. Posebnost spolnega nadlegovanja je predvsem v tem, da ni potrebno iskati nobenega primerljivega položaja oziroma druge osebe, ki bi bila nevtralno merilo občutljivosti, saj je temeljni kriterij za kršitev dostojanstva lastna presoja prizadetega.
Nekateri od znakov spolnega nadlegovanja lahko že izpolnjujejo znake kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost (kot na primer kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, spolno nasilje, posilstvo).
Pozivanje k diskriminaciji pomeni vsako spodbujanje drugih oseb k dejanjem, katerih posledica je bila, je ali bi lahko bila diskriminacija. K hujšim prepovedanim ravnanjem šteje zlasti podajanje ali širjenje rasističnih, versko, narodnostno in spolno razlikovalnih pozivov, napeljevanje, ščuvanje, hujskanje k sovraštvu in diskriminaciji ter širše javno pozivanje, ki spodbuja k diskriminaciji. Pozivanje k diskriminaciji je ena od oblik diskriminacije.
Diskriminatorno in zato prepovedano je tudi javno opravičevanje zapostavljanja ali preziranja oseb ali skupine oseb z določeno osebno okoliščino kot tudi opravičevanje idej o prevladi ali večvrednosti osebe ali skupine oseb z določenimi značilnostmi, ki izvirajo iz navedenih osebnih okoliščin, nad tistimi, ki niso člani te skupine.
K hujšim prepovedanim ravnanjem šteje zlasti podajanje ali širjenje rasističnih, versko, narodnostno in spolno razlikovalnih pozivov, napeljevanje, ščuvanje, hujskanje k sovraštvu in diskriminaciji ter širše javno pozivanje, ki spodbuja k diskriminaciji.
V primeru odpustitve ali diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti in/ali identitete obstaja več možnosti za ukrepanje:
Prva možnost je uveljavljanje sodnega varstva po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) pred pristojnim delovnim sodiščem, pred katerim lahko zahtevate tudi odškodnino. Če delavec_ka meni, da delodajalec_ka krši_la prepoved diskriminacije, ima pravico najprej pisno zahtevati, da delodajalec_ka kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec_ka v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca_ke ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec_ka v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca_ke zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Če delavec_ka meni, da je bil odpuščen_a zaradi svoje spolne usmerjenosti, lahko sodno varstvo zahteva neposredno v roku 30 dni od dneva vročitve odpovedi oziroma od dneva, ko je izvedel_a za kršitev pravice. Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi diskriminacije je neveljavna.
Pomembno je, da v tovrstnih postopkih velja t. i. deljeno oziroma obrnjeno dokazno breme, ki olajšuje uveljavljanje vaših pravic. To pomeni, da je načeloma delodajalec_ka tisi, ki mora dokazati, da do diskriminacije ni prišlo, vi pa morate pred tem izkazati le dejstva, ki upravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije.
Pomembno je tudi pravilo, ki delodajalcu_ki prepoveduje izvajanje kakršnih koli povračilnih ukrepov. To pomeni, da tudi osebe, ki morda pomagajo žrtvi diskriminacije, ne smejo biti izpostavljene neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi diskriminacije.
V skladu z novim Zakonom o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) lahko diskriminirane osebe s posebno tožbo v sodnem postopku zahtevajo tudi prenehanje diskriminacije, izplačilo nadomestila zaradi diskriminacije oziroma objavo sodbe v medijih. Za razlike od uveljavljanja odškodnine po ZDR-1 v primeru uveljavljanja nadomestila zaradi diskriminacije po ZVarD ni treba izkazovati vseh predpostavk za uveljavljanje odškodninske odgovornosti, temveč le obstoj diskriminatornega ravnanja (potencialnega) delodajalca, kar lahko za vas pomeni bolj učinkovito (enostavno) pot do zadoščenja.
Če mu/ji delodajalec_ka ni zagotavljal_a enake obravnave v skladu s prepovedjo diskriminacije po ZDR-1, ima delavec_ka tudi možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in s tem izstopa iz nevzdržnega delovnega razmerja. Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec_ka delodajalca_ko pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat_ico za delo. Če delodajalec_ka v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec_ka izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V tem primeru je delavec_ka upravičen_a do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, prav tako pa lahko pridobi pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost.
Če se obrnete neposredno na Inšpektorat RS za delo in ta na podlagi vaše prijave ugotovi kršitev načela prepovedi diskriminacije, lahko delodajalcu_ki izreče ustrezen ukrep oziroma sankcijo za prekršek v obliki globe. Ta postopek je za vas brezplačen.
Prijavo lahko podate tudi pri zagovorniku_ci načela enakosti, ki med drugim opravlja tudi naloge inšpekcijskega nadzora nad uveljavljanjem ZVarD. V okviru te pristojnosti lahko pri zagovorniku_ci vložite predlog za obravnavo svojega primera. Tudi ta postopek je za vas brezplačen. Zagovornik_ca bo na podlagi vaše pobude začel poseben postopek ugotavljanja kršitve prepovedi diskriminacije. Poleg tega zagovornik_ca zagotavlja tudi neodvisno pomoč diskriminiranim osebam pri uveljavljanju njihovih pravic, povezanih z varstvom pred diskriminacijo, v smislu svetovanja in pravne pomoči v drugih upravnih in sodnih postopkih. To pomeni, da vam lahko zagovornik_ca priskoči na pomoč tudi pri sodnem ali inšpekcijskem postopku, torej drugih dveh možnostih za pravno ukrepanje, ki smo ju opisali zgoraj, če se za katero koli od njiju odločite.
Posebna možnost za ukrepanje v primerih nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je tudi vložitev kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu Kazenskega zakonika. Kazensko ovadbo vložite na policiji, ki bo prevzela zadevo. Če bo zbranih dovolj informacij, bo ovadbo posredovala tožilstvu, to pa bo zahtevalo uvedbo kazenskega postopka, če bo ugotovilo utemeljen sum obstoja kaznivega dejanja. Kot žrtvi vam v samem kazenskem postopku ne bo treba sodelovati, razen če vas pokličejo za pričo. Poleg tega za vas ne bodo nastali nobeni stroški, saj niste stranka v postopku. Stranka postanete le v primeru, če se državni_ tožilec_ka odloči umakniti obtožbo zaradi pomanjkanja dokazov in želite nato sami prevzeti pregon zoper storilca.
Pravna podlaga (zakoni):
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F in 52/16),
Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) (Uradni list RS, št. 33/16),
Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2) (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 50/12).