Zakonodaja
Otroci in družina
Istospolni starši in njihovi otroci v Evropski uniji 16/12/2021
Otroci in družina/Evropska unija, otroci, starševstvo
Pomembna presoja sodišča Evropske unije: istospolni starši in njihovi otroci morajo biti priznani kot družina v vseh državah članicah EU, v primeru, da jih kot take priznava ena izmed držav članic.
Sodišče EU je 14. 12. 2021 v primeru deklice z dvema materama odločilo, da morajo odnose med otrokom in starši, ki jih priznava ena članica EU, priznati tudi vse druge države članice. Bolgarija namreč ni želela priznati španskega rojstnega lista deklice, češ da ni jasno, ali je Bolgarka njena biološka mama.
Sodišče je obravnavalo pritožbo Bolgarke in Britanke, ki sta poročeni in se jima je v Španiji rodila deklica. V španskem rojstnem listu sta obe ženski navedeni kot materi otroka.
Bolgarske oblasti so zavrnile prošnjo, da bi deklici izdali bolgarski rojstni list in osebni dokument. Želeli so namreč vedeti, kdo je njena biološka mati. Navedba, da sta oba starša enakega spola, namreč po bolgarski zakonodaji ni mogoča.
Deklica po trenutnih bolgarskih uredbah brez bolgarskega rojstnega lista ne more dobiti bolgarskega potnega lista. S tem so bile omejene njene pravice kot državljanke Evropske unije, grozilo ji je tudi, da ostane brez državljanstva. Mama z bolgarskim državljanstvom je zato vložila pritožbo na Sodišče EU.
Sodišče s sedežem v Luxembourgu je odločilo, da mora Bolgarija izdati osebni dokument deklici, ne da pred tem zahteva bolgarski rojstni list. Bolgarija mora tako kot druge države EU priznati tudi španski rojstni list deklice, je odločilo sodišče, ki se je opiralo predvsem na pravico državljanov EU glede prostega gibanja znotraj Evropske unije.
V tujini sva posvojili_a otroka, pravice želiva uveljaviti v Sloveniji 15/07/2019
Kako uveljaviš pravico?
Posvojitev otroka se lahko izvede tudi v tujini, pri čemer je država otroka tista, ki določa pogoje in postopek posvojitve. Če je posvojitev v tujini uspešna, akt oziroma odločbo o posvojitvi izda pristojni organ v državi otroka.
Za pravno priznanje veljavnosti posvojitve tudi na območju Republike Slovenije in pridobitev pravic, ki iz tega statusa izhajajo, mora to odločbo nato skladno z določbami Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) v posebnem postopku priznati še naše sodišče. Za začetek postopka je treba na okrožno sodišče vložiti predlog za priznanje in obenem priložiti tujo sodno odločbo (ali overjen prepis), overjen prevod in potrdilo o pravnomočnosti.
Nato sodišče na podlagi okoliščin posameznega primera odloči, ali bo tujo odločbo o posvojitvi otroka priznalo ali ne. Če sodišče Republike Slovenije tujo odločbo prizna, se ta šteje za izenačeno z odločbo sodišča Republike Sloveniji in ima posledično v Republiki Sloveniji tudi enake pravne učinke.
Pravna podlaga (zakon):
Čeprav v sodni praksi nekateri primeri nakazujejo pripravljenost slovenskih sodišč priznati tuje odločbe o tovrstnih posvojitvah, se je treba zavedati, da to nikakor ne pomeni, da bo sodišče v vseh primerih priznavanja tujih odločb o posvojitvi avtomatsko sprejelo enako odločitev. Kot je običajno, so tudi v teh postopkih odločilne okoliščine konkretnega primera.
Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) (Uradni list RS, št. 56/99 in 45/08 – ZArbit).
Relevantna sodna praksa:
Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 462/2009.
- Mednarodna zaščita/International protection
- Kazensko pravo
- Pravni postopki
Pravica do dopusta ob rojstvu otrok 22/10/2020
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G, 14/18 in 81/19) določa, da imajo starši ali druge osebe pravico do dopusta ob rojstvu otroka, če so zavarovanci za starševsko varstvo (to so osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, brezposelne osebe, ki prejemajo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje nadomestilo po predpisih, ki urejajo trg dela itd.).
Delodajalke so dolžne delavkam zagotoviti odsotnost z dela zaradi izrabe dopusta, delavke pa morajo obvestiti delodajalko o nameri izrabe dopusta 30 dni pred predvidenim začetkom dopusta.
Vrste dopusta so:
materinski dopust,
očetovski dopust,
starševski dopust.
Materinski dopust je del t. i. porodniške. Do leta 2014 je bil za materinski dopust v rabi izraz porodniški dopust.
Materinski dopust traja 105 dni, pravico do dopusta pa pridobi oseba, ki nosi otroka. Materinski dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela, dopust pa nastopi 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekologinja. Če oseba ne nastopi materinskega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če na dan poroda oseba še ni nastopila materinskega dopusta, nastopi materinski dopust z dnem rojstva otroka. Obvezno je izrabiti 15 dni materinskega dopusta.
Pravico do materinskega dopusta ima v soglasju z osebo, ki ji prvotno pripada materinski dopust v nekaterih primerih tudi drugi starš oziroma druga oseba. Drugi starš oziroma druga oseba ima pravico do materinskega dopusta v obsegu, kot ga ima oseba, ki ji prvotno pripada materinski dopust, zmanjšan za toliko dni, kolikor je bila pravica že izrabljena, najmanj pa za 28 dni.
Tako imenovani očetovski dopust traja 30 koledarskih dni. Pravico do očetovskega dopusta ima partner_ka osebe, ki ima pravico do materinskega dopusta. To pomeni, da lahko očetovski dopust koristi tudi mama, ki ne nosi otroka. Ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni.
Oseba, ki ima pravico do očetovskega dopusta, izrabi očetovski dopust v trajanju najmanj 15 dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do najpozneje 1 meseca po poteku starševskega dopusta, največ 15 dni pa v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela najpozneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka. Če oče dopust izrabi v obliki delne odsotnosti z dela, se njegova pravica do dopusta ne podaljša.
Očetovski dopust se lahko uveljavlja po rojstvu otroka, in sicer na centru za socialno delo, kjer ima mati prijavljeno stalno prebivališče.
Starševski dopust se začne neposredno po izrabi materinskega dopusta in traja skupaj 260 koledarskih dni.
Vsak izmed staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, pri čemer lahko mati, ki je nosila otroka, na drugega starša prenese 100 dni dopusta, 30 pa je neprenosljivih. Drugi starš lahko na starša, ki je nosil otroka, prenese 130 dni starševskega dopusta. Kadar za tega otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se prizna pravica do starševskega dopusta neposredno po poteku 77 dni starosti otroka.
Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Dogovor predložita centru skupaj z zahtevo za uveljavljanje pravice in z njim seznanita svoja delodajalca. Pisni dogovor se lahko spremeni, če: nastane razlog za podaljšanje starševskega dopusta v času starševskega dopusta, se pričakuje rojstvo drugega otroka, nastanejo druge okoliščine, ki vplivajo na predhodno odločitev staršev (kot je bolezen, ki traja daljše obdobje, napotitev enega od staršev na delo v tujino, izobraževanje, izguba ali sprememba zaposlitve, razveza zakonske zaveze ali prenehanje zunajzakonske skupnosti, predčasna vrnitev na delo v dogovoru z delodajalcem).
Če se starša ne moreta dogovoriti o izrabi starševskega dopusta ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem center, ki pri tem upošteva koristi otroka.
Starševski dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Trajanje starševskega dopusta se pri izrabi v obliki delne odsotnosti z dela ne podaljša. Časovno razporeditev delne odsotnosti z dela medsebojno dogovorita starša in delodajalca. Če ne pride do dogovora, odloči o pravici do izrabe starševskega dopusta center, ki pri tem upošteva koristi otroka.
Oba starša ne moreta istočasno izrabljati starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela, razen ob rojstvu: dveh ali več hkrati živo rojenih otrok, otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, otroka v družini, v kateri starša že varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, oziroma če varujeta in negujeta otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
Starša lahko istočasno izrabljata podaljšani del starševskega dopusta, ki jima pripada zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka.
Starša morata obvestiti center in svojega delodajalca o spremembi izrabe starševskega dopusta v treh dneh, ko je nastopil razlog za spremembo pisnega dogovora iz 33. člena tega zakona.
Pravna podlaga (zakon):
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G, 14/18 in 81/19)
Pravna podlaga (določila):
15. člen do 39. člen.
Priznanje starševstva 07/06/2023
Ali pravico lahko uveljavlja par v sklenjeni zakonski zvezi? NE.
Za starša otroka, rojenega v sklenjeni zakonski zvezi, priznanje starševstva ne velja, temveč zanje velja domneva starševstva.
Ali pravico lahko uveljavlja par v zunajzakonski skupnosti? DA.
Priznanje starševstva velja za otroka, rojenega v zunajzakonski skupnosti.
Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) v 114. členu določa, da za očeta (oziroma mamo) otroka, ki ni rojen v sklenjeni zakonski zvezi, velja moški (oziroma ženska), ki prizna očetovstvo (oziroma starševstvo).
Kako uveljaviš pravico?
DZ določa, da je starševstvo možno priznati pri centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki. Priznanje starševstva velja in se vpiše v matični register, če se z njim strinjata otrokova mati in oseba, katere starševstvo se priznava.
Ko matičar prejme obvestilo o rojstvu otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, o tem obvesti pristojni center za socialno delo, ki pozove otrokovo mater, da poda izjavo, koga šteje za otrokovega očeta. Otrokova mati lahko poda tako izjavo tudi brez poziva. Pristojni center za socialno delo pozove osebo, ki jo je otrokova mati navedla kot otrokovega starša, da prizna starševstvo. Priznanje pa je možno tudi pred rojstvom otroka, če s tem soglaša njegova mati.
Pravna podlaga (zakon):
Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17).
Pravna podlaga (določila):
114.–120. člen Družinskega zakonika.
Domneva starševstva 07/06/2023
Ali pravico lahko uveljavlja par v sklenjeni zakonski zvezi? DA.
Za starša otroka, rojenega v sklenjeni zakonski zvezi, velja partner_ka otrokove matere.
Ali pravico lahko uveljavlja par v zunajzakonski skupnosti? NE.
Domneva starševstva velja le v primeru sklenjene zakonske zveze.
Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) v 113. členu določa, da za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi, velja mož otrokove matere. 127. člen DZ določa, da se določbe tega zakonika o ugotavljanju očetovstva smiselno uporabljajo tudi pri ugotavljanju materinstva.
Kako uveljaviš pravico?
Matičar ob vpisu otroka v matični register predhodno preveri, ali je mati otroka v sklenjeni zakonski zvezi, nato skladno s tem vpiše podatke o drugem staršu v matični register oziroma rubriko pusti prazno. Če matičar ugotovi, da je mati otroka v sklenjeni zakonski zvezi, mora materino partnerko vpisati kot drugega starša.
Pravna podlaga (zakon):
Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17).
Pravna podlaga (določila):
113. člen Družinskega zakonika.
Nadomestno oz. surogatno materinstvo 15/07/2019
Par v zakonski ali zunajzakonski zvezi tega ne sme storiti, saj je nadomestno materinstvo kot oblika oploditve z biomedicinsko pomočjo prepovedano.
Nadomestno materinstvo kot tako v Sloveniji ni izrecno prepovedano. Je pa izrecno prepovedano kot oblika oploditve z biomedicinsko pomočjo, saj Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (v nadaljevanju ZZNPOB) določa, da do umetne oploditve ni upravičena ženska, ki namerava otroka po rojstvu odplačno ali neodplačno prepustiti tretji osebi. Prepovedano je tudi opravljanje medicinske pomoči pri izvedbi omenjene oploditve (ZZNPOB in KZ-1).
Pravna podlaga (zakon):
Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB) (Uradni list RS, št. 70/00 in 15/17 – DZ),
Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2) (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 50/12).
Pravna podlaga (določila):
7., 43. in 44. člen Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB),
četrti odstavek 121. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).
Želim zanositi s postopkom umetne oploditve 15/07/2019
Do oploditve z biomedicinsko pomočjo sta upravičenca le moški in ženska, ki živita v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, in ne moreta spočeti po naravni poti, zato uveljavljanje te pravice trenutno ni mogoče.
Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (v nadaljevanju ZZNPOB) omogoča oploditev z biomedicinsko pomočjo samo moškemu in ženski, ki živita v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti in ki glede na izkušnje medicinske znanosti ne moreta pričakovati, da bi dosegla zanositev s spolnim odnosom ter jima ni možno pomagati z drugimi postopki zdravljenja neplodnosti.
Pravna podlaga (zakon):
Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB) (Uradni list RS, št. 70/00 in 15/17 – DZ),
Zakon o partnerski zvezi (ZPZ) (Uradni list RS, št. 33/2016).
Pravna podlaga (določila):
drugi odstavek 5. člena Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB),
2. in 3. člen Zakona o partnerski zvezi (ZPZ).
Postopki na Ustavnem sodišču:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 5., 6., 8., 12., 22., 23., 24. in 42. člena Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo – U-I-242/2012 z dne 10. 1. 2013;
zahteva za oceno ustavnosti 5. člena v zvezi s 6., 8., 12., 22., 23., 24. in 42. členom Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo – U-I-79/13-5 z dne 22. 1. 2015;
zahteva za oceno ustavnosti 5. člena v zvezi s 6., 8., 12., 22., 23., 24. in 42. členom Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo – U-I-249/14-8 z dne 1. 12. 2016.
