Pred je kratkim prišlo do pomembnega mejnika na področju pravnega varstva oseb, ki živijo s hivom. Sodišče je namreč presodilo, da je bilo dejanje zdravstvene_ga delavke_ca, ki je zdravstveno obravnavo zavrnil_a iz razloga ene od osebnih okoliščin oz. okužbe s hivom in s tem to osebo nedopustno diskriminiral_a, protipravno, saj je osebo, ki živi s hivom, s svojim dejanjem prizadel_a v njenih osebnostnih pravicah ter ji s tem povzročil_a nematerialno škodo v obliki duševnih bolečin.
Diskriminacija pri dostopu do zdravstvenih storitev je žalostna realnost, s katero so se soočile oziroma se soočajo številne v Sloveniji živeče osebe s hivom. Pri tovrstni diskriminaciji gre največkrat za kršenje pravice do dostopa do zdravstvene oskrbe, pravice do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi, pravice do proste izbire zdravnice_ka in izvajalke_ca zdravstvenih storitev ter pravice do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov. V preteklosti nas je več oseb obvestilo, kaj se jim je zgodilo pri dostopanju do zdravstvene obravnave; zdravstvene_i delavke_ci jih niso želele_i obravnavati, do njih so bile_i nespoštljive_i in žaljive_i, bilo je celo nekaj primerov, ko so zdravstvene_i delake_ci v komunikaciji s temi osebami pred ostalimi pacienti_kami razkrili njihovo diagnozo hiva.
Diskriminacija oseb s hivom v zdravstvu pomeni kršenje načel, določenih z Zakonom o pacientovih pravicah: spoštovanje vsakogar kot človeka, spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti, varstvo največje zdravstvene koristi za pacienta_ko, spoštovanje zasebnosti in spoštovanje osebnosti in dostojanstva tako, da nihče ni socialno zaznamovan_a zaradi svojega zdravstvenega stanja in vzrokov, posledic ter okoliščin tega stanja ali zdravstvene oskrbe, ki jo je bil_a zaradi tega deležen_a.
Diskriminacija oseb, ki živijo s hivom, predstavlja tudi kršenje Ustave, Zakona o varstvu pred diskriminacijo, Zakona o pacientovih pravicah, pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, kodeksa zdravniške etike, kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije ter je v nasprotju z vizijo, vrednotami in cilji Nacionalne strategije preprečevanja in obvladovanja okužbe s hivom 2017–2025.
Poleg tega, da je diskriminacija nezakonita, je tudi nesmiselna, saj osebe, ki se zdravijo s protiretrovirusnimi zdravili in imajo koncentracijo virusa pod mejo zaznave, okužbe ne morejo prenesti naprej. Prenos okužbe tudi ni možen ob upoštevanju v zdravstvu uveljavljenih splošnih previdnostnih ukrepov, ki jih je treba upoštevati pri obravnavi vseh pacientk_ov, ne zgolj tistih z znano okužbo. V Sloveniji se od začetka epidemije pri opravljanju dela ni okužil_a še noben_a zdravstvena_i delavka_ec.
Društvo Legebitra že dlje časa dosledno opozarja na vse preveč prisotno problematiko diskriminacije oseb s hivom v zdravstvu. Ker je v tem okolju podatek o diagnozi hiva posameznic_kov bolj ali manj razkrit, to nedvomno odpira pot stigmatizaciji in diskriminaciji oseb s hivom. Pri tem prihaja do grobih kršitev pravic oseb, ki ne predstavljajo nevarnosti za nikogar.
Po našem mnenju je treba diskriminacijo nasloviti s sistemskimi rešitvami, predvsem pa z doslednim ozaveščanjem in izobraževanjem zdravstvenega osebja ter vzpostavitvijo ustreznih preventivnih mehanizmov, ki bodo preprečevali možnost kršenja pravic. Trenutna ureditev namreč omogoča zgolj z zakonom predvidena sredstva za odpravljanje posledic diskriminacije, ko je do nje že prišlo. Verjetnost, da se bodo osebe, ki živijo z družbeno močno stigmatizirano boleznijo, odločile za vlaganje zahtev, prijav in tožb in se s tem še dodatno izpostavljale, je namreč majhna.
Omenjena odločitev sodišča je tako sledila prvemu primeru v Sloveniji, ko je oseba s hivom, ki je bila diskriminirana pri dostopu do zdravstvenih storitev, vložila tožbo proti zdravstveni_emu delavki_cu zaradi diskriminacije. Odločitev sodišča pri Društvu Legebitra pozdravljamo, čeprav bi raje videle_i, da do tovrstnih neljubih dogodkov sploh ne bi prihajalo, in upamo, da bo imela ta sodba v prihodnje tudi odvračalni učinek od nadaljnjega kršenja z zakonom zagotovljenih pravic.
Več informacij:
Mitja Ćosić, [email protected], 030 478 578
