Skoraj polovica vprašanih ima do mavričnih družin pozitiven odnos, več kot polovica se strinja, da bi morali učni načrti v šolah vključevati LGBTIQ teme, in 74 % vprašanih ne bi motilo, če bi imeli za sodelavca istopolno usmerjeno osebo.
Gre za rezultate javnomnenjske raziskave, ki jo je izvedla agencija Valicon v sklopu evropskega projekta CareFor, ki ga izvajata Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra in hrvaška organizacija Dugine obitelji. Ta obsežna raziskava javnega mnenja je bila izvedena z namenom analiziranja odnosa državljanov do mavričnih družin in je zajela nacionalno reprezentativen vzorec 1017 anketirancev, starih od 15 do 75 let, različnih spolov, starosti, izobrazbe in regije prebivanja.
POZITIVEN ODNOS DO MAVRIČNIH DRUŽIN JE PRETEHTAL NEGATIVEN ODNOS
Večina vprašanih (45 %) je izrazila bolj pozitiven do izrazito pozitiven odnos do mavričnih družin, 36 % vprašanih je izrazilo negativen odnos, 19 % pa je neopredeljenih. Raznolikost razlogov za ta stališča omogoča vpogled v kompleksnost družbenih percepcij mavričnih družin. Glavni razlogi za pozitivno naravnanost so odprtost in tolerantnost, kot sta »mene ne moti, nimam predsodkov« in »vsak ima pravico živeti svoje življenje«. Po drugi strani pa negativno stališče pogosto temelji na tradicionalnih razumevanjih družine, kot je »družina so oče, mati in otrok« ali »to ni normalno, naravno«.
DRUŽBENA SPREJETOST MAVRIČNIH DRUŽIN
Rezultati raziskave kažejo na visoko stopnjo sprejetosti mavričnih družin v družbi. 51 % vprašanih se strinja tem, da bi morale biti knjige o mavričnih družinah dostopne v javnih knjižnicah, 31 % anketirancev pa se strinja tudi s tem, da bi moral učni načrt v šolah vključevati LGBTIQ teme.
Anketiranci so se opredelili tudi glede konkretnih vprašanj, povezanih z družinskim življenjem
LGBTIQ oseb, pri čemer jih je 40 % izrazilo podporo posvojitvi otroka s strani istospolnih parov. Podporo dostopu do oploditve z biomedicinsko pomočjo za ženske v istospolnih zvezah je izrazilo 69 %, medtem ko je podpora istospolnim porokam tako pri ženskah kot pri moških pribrižala
60 %.
VZPODBUDNI REZULTATI GLEDE LGBTIQ PRIJATELJEV IN SODELAVCEV
Med bolj vzpodbudnimi ugotovitvami raziskave lahko izpostavimo, da 32 % anketirancev ocenjuje, da imajo med prijatelji in znanci vsaj eno LGBTIQ osebo. Poleg tega več kot 60 % vprašanih navaja, da ne bi imeli težav s sodelavci v službi, ki so LGBTIQ osebe, skoraj 80 % anketirancev tudi nima težav s sodelavci v službi, ki imajo istospolnega partnerja ali partnerico.
DRUŠTVO LEGEBITRA ZAENKRAT ZADOVOLJNO Z REZULTATI
Koordinatorica Pravne svetovalnice LGBTIQ Društva Legebitra, Maša Jerićević Šušteršič, je z rezultati javnomnenjske raziskave zadovoljna. »Rezultati raziskave pričajo o pozitivni spremembi družbene klime v zadnjih desetih letih v smeri sprejemanja in vključenosti raznolikosti. Družbena realnost, ki jo prikazuje raziskava, še posebej tista, ki jo živijo mlajše generacije v Sloveniji, je za LGBTIQ skupnost vzpodbudna. Pričakovali smo izzive, rezultati pa so nas pozitivno presenetili. Veliko vlogo pri preobratu družbene klime gotovo igrata tudi odločbi Ustavnega sodišča iz lanskega leta, ki sta spremenili diskriminatorno zakonodajo in omogočili sklenitev zakonske zveze za vse ter možnost skupne posvojitve za istospolne pare. Poleg tega pa menim, da pomembno vlogo pri pozitivnih rezultatih igrajo tudi mladi, ki vedno bolj zgodaj razkrivajo svojo spolno usmerjenosti in/ali spolno identiteto in živijo odprto ter vse LGBTIQ osebe in mavrične družine, ki iskreno govorijo o svojem življenju, svojih izkušnjah ter tako korak za korakom spreminjajo družbo v pravo smer.«
Maša Jerićević Šušteršič je komentirala tudi rezultate vzporedne raziskave, ki je potekala na Hrvaškem. »Upamo, da bodo rezultati teh študij prispevali k boljšemu razumevanju odnosov in potreb mavričnih družin v družbi v obeh državah ter vzpodbudili odprt dialog o pomembnih vprašanjih vključevanja in enakosti. Kljub nekoliko manjši podpori na Hrvaškem, ko primerjamo rezultate s Slovenijo, gre za pozitivne rezultate, ki dajejo upanje za boljšo prihodnost LGBTIQ oseb v sosednji Hrvaški. Zelo smo veseli, da imamo priložnost sodelovati s kolegi s Hrvaške in se učiti drug od drugega,« zaključuje Jerićević Šuštešršič.
Projekt CareFor sofinancira Evropska komisija preko programa Evropske unije Državljani, enakost, pravice in vrednote (CERV-2022). Cilj projekta je opolnomočenje mavričnih družin (LGBTIQ oseb, njihovih otrok in njihovih širših družin) v Sloveniji in na Hrvaškem skozi različne dejavnosti, kot so izobraževanje, raziskovanje in zagovorništvo človekovih pravic.
