Danes se prične uporabljati Zakon o partnerski zvezi, ki parom istega spola in istospolnim družinam prinaša več pravic. Zakon je bil sicer v državnem zboru sprejet 24. aprila 2016.
Predsednik Društva informacijski center Legebitra Simon Maljevac ob tem poudarja: “Položaj istospolnih parov je zdaj urejen veliko bolj enakopravno kot v prejšnjem zakonu o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti, saj izenačuje pravice raznospolnih in istospolnih parov z dvema izjemama – ne omogoča skupne posvojitve in ne omogoča pomoči pri oploditvi z biomedicino pomočjo. Zakon je vsekakor premik v pravo smer in velik korak k večji enakopravnosti istospolnih parov in družin, vendar pa, žal, še vedno ustvarja razlikovanje med partnerskimi zvezami in zakonskimi zvezami.”
ZPZ ureja približno 200 pravnih stanj v okrog 70 zakonih. Medtem ko je dedovanje po registriranem partnerju že urejeno z odločbo Ustavnega sodišča, ZPZ odpravlja še preostalo diskriminacijo. Med drugim daje pravico do zdravstvenega zavarovanja po partnerju v primeru brezposelnosti, kar do sedaj ni bilo možno niti za registrirane istospolne pare; pravico do odsotnosti z dela in nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana; prav tako pa omogoča uveljavljanje istospolnih partnerjev in njihovih družinskih članov kot vzdrževane družinske člane, kar pomeni da bo za njih možna uveljavitev posebne olajšave pri dohodnini.
Ena bolj očitnih sprememb je izenačitev postopka sklenitve partnerske zveze z zakonsko zvezo. To v praksi pomeni, da istospolni pari lahko sklenejo partnersko zvezo izven uradnih prostorov, svečano, javno in v prisotnosti prič.
V ZPZ-ju je definirana tudi nesklenjena partnerska zveza, ki bo ima enake pravne posledice, kot jih ima zunajzakonska skupnost. Te skupnosti, so bile do sedaj brez vsakršne pravne zaščite, zato je to ena izmed bistvenih pridobitev novega zakona.
Glavna razlika med zakonsko zvezo in partnersko zvezo še vedno ostaja v pri kandidiranju za status posvojitelja. Istospolni pari namreč ne bodo mogli kandidirati za ta status. Onemogočen pa ostaja tudi dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo za ženske v istospolni partnerski zvezi in samske ženske.
Omenjeni zakon kljub temu za istospolne pare prinaša pomembne spremembe.
Benjamin Kračun in Luka Simšič, načrtovalca porok, ki sta skupaj že 5 let: “Enakopravnejša zakonodaja nama je pomembna zato, ker če se komurkoli od naju kaj zgodi, imava sedaj pravice, ki jih lahko uveljaviva. To do sedaj ni bilo možno. Brez poroke kot samega obreda bi sicer lahko živela, vendar nama je tudi zaradi skupnega podjetja zelo pomembna pravna varnost, ki nama jo ta zakonodaja prinaša. Osebno pa je nama je pomembno tudi to, da smo istospolni pari enaki kot vsi ostali, da se nas ne ločuje samo zato, ker imamo radi osebo istega spola”
Jure Poglajen in David Zorko: “Ta zakon nama prinaša zelo pomembne pravice, to je dejstvo, ne glede na to ali bova svojo zvezo formalizirala ali ne. Vendar hkrati ohranja diskriminacijo na področju biomedicinske pomoči in posvojitve otrok ter seveda tudi v simbolnem pomenu poroke.
Dejanski razlog za omejitev je le prepričanje, da smo istospolno usmerjene osebe v nekem pogledu manj vredni, naše zveze pa protinaravne. To prepričanje ni utemeljeno v nobeni naši dejanski lastnosti, zato je enako nesprejemljivo, kot so bile nesprejemljive prepovedi rasno mešanih porok in druge oblike rasne segregacije. Torej, po najinem prepričanju je zakon v nasprotju z Ustavo in tudi temeljnimi človeškimi vrednotami. Poudarjava, da so človekove pravice nedeljive. Če jih zares priznavaš, jih, seveda, priznavaš v celoti. Skratka, rešuje se nekaj vprašanj, nikakor pa s tem zakonom nismo rešili osnovnega problema. To je, da moramo imeti v naši državi vsi enake pravice. Vsaj na nek način pa predstavlja korak v pravo smer, smo pa še daleč od cilja.”
Vse spremembe smo v Društvu informacijski center Legebitra skupaj s Pravno svetovalnico LGBT Pravne fakultete v Ljubljani objavili na spletni strani LGBTpravice.si, kjer lahko zainteresirani najdejo informacije o spremembah zakonodaje in položaja istospolnih partnerstev v Sloveniji.
Društvo informacijski center Legebitra & Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico
