Kandidati* za Evropske poslance so odgovorili na vprašanja o LGBTIQ+ temah, ki bodo aktualna v Evropskem parlamentu v naslednjih petih letih. Vsem kandidatom oz. listam, ki se potegujejo za mandat v Evropskem parlamentu, smo vprašanja poslali skupaj s pobudo k podpisu zaobljube Come Out 4 Europe, ki jo je pripravila ILGA Europe (krovna LGBTIQ+ organizacija v Evropi). S podpisom zaobljube se kandidati zavežejo, da se bodo v primeru izvolitve zavzemali za LGBTIQ+ pravice v Evropskem parlamentu – podpisnike najete na povezavi comeout.eu
Na naša vprašanja so odgovorili kandidati (število) strank:
- Gibanje Svoboda GS (2 od 9 kandidatov; Tamara Vonta in Janja Sluga)
- Levica (4 od 9 kandidatov; Nataša Sukič, Zdenka Badovinac, Tarra Stermšek Kristan in Dan Juvan)
- Nič od tega NOT (1 od 9 kandidatov; Tjaša Zorc Rupnik)
- Socialni demokrati SD (5 / 9 kandidatov; Milan Brglez, Primož Brvar, Aleksandra Vasiljević, Matjaž Nemec; Lucija Karnelutti)
1. Ali podpirate pravno priznanje spola na podlagi samoopredelitve?
(Pravno priznanje spola je postopek spremembe uradnega podatka o spolu osebe (na dokumentih, v registrih). Samoopredelitev pomeni, da je do te spremembe mogoče dostopati na način, da se oseba sama izreče o tem, da želi spremeniti podatek o spolu. Samoopredelitev še vedno urejajo zakoni in pravilniki, ki določajo postopek in omejitve (npr. oseba se izreče pred notarjem, ne sme biti v kazenskem postopku), ključno pa je, da je postopek pravnega priznanja spola povsem ločen od medicinske obravnave. (V Sloveniji se še vedno za pravno priznanje spola zahteva diagnoza transseksualizma, kar je v nasprotju z mednarodnimi smernicami, vključno s smernicami Evropske komisije.))
Vsi kandidati podpirajo pravno ureditev priznanja spola na podlagi samoopredelitve z naslednjimi obrazložitvami:
| Milan Brglez (SD) | |
| Primož Brvar (SD) | Posameznik s samo opredelitvijo spola, v ničemer ne posega v pravice in svoboščine drugega. |
| Aleksandra Vasiljević (SD) | Menim, da ima vsaka oseba pravico do odločanja o načinu izražanja svoje spolne opredelitve. Le ta bi morala biti temeljna pravica slehernega. |
| Matjaž Nemec (SD) | Ureditev v Sloveniji je resnično zastarela in ne odraža več najnovejših smernic in pravnih ureditev, v svoji osnovi pa je diskriminatorna in bi lahko predstavljala tudi protiustavnost. V Evropi je samoopredelitev spola zakonsko urejena že v 12 državah, letos je to sprejela tudi Nemčija. Pri tem vprašanju gre namreč za uveljavljanje temeljne človekove pravice do obstoja in identitete, pri čemer gre tudi za vprašanje diskriminacije; |
| Lucija Karnelutti (SD) | Podpiram pravno priznanje spola na podlagi samoopredelitve, saj to stališče temelji na spoštovanju osebne avtonomije in pravic človekovega dostojanstva, ki so ključni elementi naših demokratičnih vrednot. Sprejetje postopka samoopredelitve pomeni priznavanje pravice posameznikov, da sami določajo svojo identiteto brez nepotrebnih medicinskih ali birokratskih ovir. Priznavanje spola na podlagi samoopredelitve je tudi v skladu z mednarodnimi smernicami o človekovih pravicah. Evropska komisija in druge mednarodne organizacije priporočajo odmik od patologizacije trans identitet in podpirajo model samoopredelitve, ki omogoča večjo vključenost in enakopravnost v družbi. Podpiranje tega pristopa ni samo vprašanje pravičnosti in enakosti, ampak tudi način, kako družba izraža spoštovanje in priznavanje raznolikosti svojih članov. Z zagotavljanjem, da so postopki priznavanja spola dostopni in spoštljivi, prispevamo k socialni koheziji in gradimo bolj odprt ter vključujoč družbeni sistem. |
| Tamara Vonta (GS) | |
| Janja Sluga (GS) | Trdno verjamem v pravico vsakega posameznika, da odloča o svojem telesu, življenju in tako tudi spolu. Ta pravica mora biti neodtuljiva. |
| Nataša Sukič (Levica) | Vsakdo mora imeti pravico do svobodne samoopredelitve. Transspolnost ni bolezen ali duševna motnja, zato je treba strogo ločiti pravno priznanje spola od medicinske obravnave in s tem patologizacije transpolnih oseb. |
| Zdenka Badovinac (Levica) | Samoopredelitev glede spola bi morala biti ena od pravic v demokratični EU. |
| Tarra Stermšek Kristan (Levica) | |
| Dan Juvan (Levica) | |
| Tjaša Zorc Rupnik (NOT) | Ko oseba dopolni starost, pri kateri se zaveda teže svoje odločitve. |
2. Ali podpirate uvedbo tretjega spolnega markerja v uradnih registrih in dokumentih?
(Uvedba tretjega markerja po zgledu nekaterih evropskih držav (Nemčija, Danska, Malta, Švica itd.) pomeni, da je na dokumentih poleg oznake moški in ženska tudi tretja možnost. Takšna ureditev predvsem pripomore tudi k manj invazivni obravnavi interspolnih otrok, saj jim omogoča, da določitev spola (s tem tudi nekatere nenujne operacije) lahko prestavijo na kasnejše obdobje, ko se oseba o tem lahko sama informirano odloči.) *Interspolnost je biološka/telesna variacija spolnih značilnosti, zaradi katere je osebo (pogosto že ob rojstvu) nemogoče enoznačno umestiti v medicinski kategoriji moški/ženska. Interspolne osebe imajo atipičen razvoj spolnih kromosomov, spolnih žlez, reproduktivnih organov.)
Vsi kandidati podpirajo uvedbo tretjega spolnega markerja v uradnih registrih in dokumentih z naslednjimi obrazložitvami:
| Milan Brglez (SD) | |
| Primož Brvar (SD) | Z neopredelitvijo za žensk ali moški spol se v ničemer ne posega v pravice in svoboščine drugega. |
| Aleksandra Vasiljević (SD) | Tretji spolni marker bi pomenil tudi minimizacijo ali celo odpravo diskriminacije. |
| Matjaž Nemec (SD) | Tudi to ureditev je že uvedlo več držav, kateri bi morala slediti tudi Slovenija. Nebinarne osebe so vedno obstajale in vedno bodo, čas je, da jih kot take prepoznamo tudi v zakonu in države v administrativno pravnih postopkih. |
| Lucija Karnelutti (SD) | V celoti podpiram uvedbo tretjega spola markerja v uradnih registrih in dokumentih. Zavzemam se za načelo, da ima vsak posameznik pravico do določanja lastne identitete in informiranega odločanja o svojem telesu v primerni starosti. S sprejetjem tretjega spolnega markerja priznavamo in spoštujemo raznolikost človeške biologije ter zagotavljamo okvir, ki preprečuje prezgodnje medicinske posege pri interspolnih otrocih. Ti posegi so lahko invazivni in se smejo izvajati samo, če se oseba strinja in v celoti razume posledice. Pri uvedbi oznake tretjega spola ne gre samo za pravno priznanje; gre za zaščito telesne avtonomije in psihološkega blagostanja posamezniko, za priznavanje raznolikosti človeških izkušenj in zagotavljanje, da naše politike odražajo to raznolikost. Omogoča svobodo raziskovanja svoje identitete brez takojšnjega pritiska nepotrebnih medicinskih posegov. Ta pristop je v skladu z mojo zavezo, da podpiram dostojanstvo in pravice vsakega državljana ter zagotovljam, da lahko vsi živimo brez diskriminacije in škode na podlagi spolne identitete. Uvedba tretjega spolnega markerja je tudi postopen korak k razgradnji binarnega dojemanja spola v naših politikah in družbenih strukturah. |
| Tamara Vonta (GS) | Enakopravna obravnava, vključenost |
| Janja Sluga (GS) | Kot sem navedla že zgoraj, vsakdo mora imeti pravico, da se sam opredeli med drugim tudi do tega, kakšnega spola je. |
| Nataša Sukič (Levica) | |
| Zdenka Badovinac (Levica) | |
| Tarra Stermšek Kristan (Levica) | |
| Dan Juvan (Levica) | |
| Tjaša Zorc Rupnik (NOT) |
3. Ali podpirate prepoved konverzivnih praks?
(Konverzivne prakse (ang. conversion practices, tudi conversion therapy) ali reparativne prakse so prakse t. i. »zdravljenja«, ki spreminja in zatira spolno usmerjenost posameznika, njegovo spolno identiteto in/ali spolni izraz s pomočjo psiholoških, fizičnih ali duhovnih posegov. Pogosto se izvajajo proti volji osebe, pogosto pod pritiskom družbe, staršev in/ali širše družine. Cilj takšnih praks je npr. “ozdravljenje” homoseksualnosti.)
Vsi kandidati podpirajo prepoved konverzivnih praks z naslednjimi obrazložitvami:
| Milan Brglez (SD) | |
| Primož Brvar (SD) | Spolna usmerjenost ni bolezen ampak je kombinacija okoljskih, čustvenih, hormonskih in bioloških dejavnikov. |
| Aleksandra Vasiljević (SD) | Prvo in ključno: ne gre za bolezen, ki bi jo morali (o)zdraviti. Prepričanje, da je to bolezen je bolestno in sprevrženo, zato kot drugo podpiram prepoved konverzivnih praks. |
| Matjaž Nemec (SD) | Gre za zavržene prakse, ki grobo kršijo človekovo dostojanstvo in temeljne pravice. |
| Lucija Karnelutti (SD) | Absolutno podpiram prepoved konverzivnih praks, ker verjamem v temeljno dostojanstvo in spoštovanje vsake osebe. Osebno se mi zdi nesprejemljivo, da bi katerokoli družbo zaznamovala uporaba metod, ki poskušajo spremeniti tako temeljne vidike posameznika, kot sta spolna usmerjenost ali spolna identiteta. Takšne prakse ne le da so neznanstvene in neučinkovite, ampak so tudi globoko škodljive. Boriti se moramo za svet, kjer so vse osebe svobodne biti to, kar so, brez strahu pred prisilnim spreminjanjem ali zatiranjem. Menim, da je vsak poskus “popravka” spolne identitete ali usmerjenosti napad na osebno svobodo in integriteto, kar je v popolnem nasprotju z vrednotami sprejemanja, enakosti in spoštovanja, ki jih zagovarjam. |
| Tamara Vonta (GS) | Je res potreben odgovor?! Zame je to nesprejemljivo! |
| Janja Sluga (GS) | Tovrstne prakse povzročijo nepopravljivo škodo na psihičnem stanju osebe, posegajo v njene čovekove pravice in bi morale biti prepovedane. |
| Nataša Sukič (Levica) | Konverzivne prakse so primer skrajnega nasilja in sovražnih dejanj nad LGBTIQ+ osebami in bi morale biti kazensko preganjane in sankcionirane. |
| Zdenka Badovinac (Levica) | Konverzivne prakse ne sodijo v demokratičen svet. |
| Tarra Stermšek Kristan (Levica) | |
| Dan Juvan (Levica) | |
| Tjaša Zorc Rupnik (NOT) | Ker to ne sodi v predelek civilizacijskih norm. |
4. Ali menite, da bi morale države, ki kandidirajo za vstop v EU, pred vstopom brezpogojno zagotoviti:
a.) varstvo pred diskriminacijo (tudi za LGBTIQ+ osebe)?
b.) pravni status (npr. registracijo, partnersko zvezo ipd.) za istospolne pare?
11 od 12 kandidatov podpira brezpogojno zagotovitev varstva pred diskriminacijo ter pravni status za istospolne pare za članice kandidatke pred vstopom v EU. Primož Brvar (SD) sicer zagovarja varstvo pred diskriminacijo tako za LGBTIQ+ oseb kot zagotavljanje želenega pravnega statusa istospolnih oseb, vender tega ne bi pogojeval pred vstopom članice v EU. Obrazložitve kandidatov:
| Milan Brglez (SD) | |
| Primož Brvar (SD) | Zagovarjam varstvo pred diskriminacijo tako za LGBTIQ+ oseb kot zagotavljanje želenega pravnega statusa istospolnih oseb. Hkrati menim, da potrebujemo močno in povezano Evropo, ki bo vključujoča in bo ta vprašanja urejala preko delovanja evropskih institucij. |
| Aleksandra Vasiljević (SD) | |
| Matjaž Nemec (SD) | Evropa je tudi skupnost vrednot, od katerih ne bi smeli odstopati, tako za kandidatke za članstvo v EU kot tudi države članice. |
| Lucija Karnelutti (SD) | Da, menim, da bi morale države, ki kandidirajo za vstop v Evropsko unijo, pred vstopom brezpogojno zagotoviti tako varstvo pred diskriminacijo za vse skupine, vključno z LGBTIQ+ osebami, kot tudi pravni status za istospolne pare. Obe stališči izhajata iz temeljnih načel Evropske unije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic, svoboščin in enakopravnosti in nediskriminaciji. Evropska unija se zavezuje k spodbujanju in zaščiti pravic vseh svojih državljanov, kar vključuje aktivno boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izražanja in spolnih značilnosti. Vstopne zahteve za nove članice vključujejo skladnost z acquis communautaire, ki med drugim zajema tudi direktive in zakonodajo, namenjeno preprečevanju diskriminacije. Zagotavljanje varstva pred diskriminacijo za LGBTIQ+ osebe pred vstopom v EU ne le da krepi temeljne vrednote, na katerih je zgrajena Unija, temveč tudi pripomore k vzpostavitvi močnejše, bolj inkluzivne in enotne Evrope. To je še posebej pomembno v času, ko so pravice LGBTIQ+ oseb v nekaterih regijah še vedno pod pritiskom, in zagotavljanje teh pravic predstavlja jasno sporočilo o skupnih evropskih vrednotah in standardih. Pravni status za istospolne pare, vključno z možnostjo registracije zveze ali partnerskih pravic, je prav tako temeljnega pomena in menim, da je ta korak ključen za zagotavljanje, da so vse družine zaščitene in cenjene enako. |
| Tamara Vonta (GS) | Spoštovanje človekovih pravic, ki so univerzalne. |
| Janja Sluga (GS) | Absolutno podpiram zakonsko zvezo istospolnih parov, vključno s pravico do posvojitve otrok. Ker je očitno, da države naredijo največji napredek na vseh področjih v času, ko so kandidatke za članstvo, je to tudi najboljši trenutek, da se terja od njih tudi ureditev tega področja. |
| Nataša Sukič (Levica) | EU mora v vseh državah članicah varovati in zagotavljati najvišje standarde zaščite temeljnih človekovih pravic vseh ranljivih skupin in se aktivno boriti proti vsakršni diskriminaciji. To so temelji demokracije in delovanja pravnih držav. In tu ne sme biti dvojnih standardov in odstopanj. Tudi pri priznavanju partnerskih zvez za istospolne pare, ne. |
| Zdenka Badovinac (Levica) | Vstop v EU mora pogojevati zmožnost neke države, da zagotoviti pravice in enakopravnost vseh spolnih opredelitev. |
| Tarra Stermšek Kristan (Levica) | |
| Dan Juvan (Levica) | |
| Tjaša Zorc Rupnik (NOT) |
5. Ali menite, da bi morala EU narediti več za preprečevanje in sankcioniranje sovražnega govora na spletu?
(Na kratko obrazložite, na kakšen način, če sploh, bi se morale države boriti proti sovražnemu govoru na spletu.)
| Milan Brglez (SD) | Da. Z uvedbo bolj obvezujočih pravil in sankcij za lastnike/uredne spletnih mest/medijev. |
| Primož Brvar (SD) | Da. S strožjo regulacijo in sankcioniranjem globalnih bigtech podjetij, podjetij oz. platform, ki delujejo na znotraj držav članic ter posameznikov, ki širijo sovražni govor. |
| Aleksandra Vasiljević (SD) | Nujno potrebno sankcionirati sovražni govor na spletu z zakonom in predpisanimi sankcijami, s strožjim pregledom in pravilniki ter pogoji skupnosti na družbenih omrežjih, ki bi pomenile tudi osnovo za sankcioniranje. |
| Matjaž Nemec (SD) | DA. Sovražni govor je izjemno nevaren in lahko kaj hitre preraste v fizično nasilje. Vse oblike sovražnega govora bi morali aktivno preprečevati in več delati na izobraževanju na spletu, tudi z več izobraževanja v šolah. |
| Lucija Karnelutti (SD) | Sovražni govor na spletu resno ogroža družbo, saj ne le krši individualne pravice, temveč prav tako spodbuja razdor, nasilje in lahko povzroča obsežno družbeno škodo, morda celo družbeno degradacijo. Prav tako načenja temelje demokracije. Za učinkovito naslavljanje tega problema je nujna reforma zakonodaje, ki bi jasno opredelila sovražni govor in postavila ustrezne sankcije. Pomembno je, da se zakoni redno posodabljajo, da lahko sledijo hitremu tehnološkemu razvoju, ob hkratnem zagotavljanju spoštovanja svobode izražanja. V sodelovanju z digitalnimi platformami, še posebej z družbenimi omrežji, moramo razviti napredne mehanizme, ki omogočajo hitro prepoznavanje in odstranjevanje sovražnih vsebin. V tem procesu lahko izjemno vlogo igra uporaba umetne inteligence – Evropska unija, kot ena izmed glavnih regulatork družbenih platform in umetne inteligence, ima tukaj posebno vlogo in priložnost. Vendar tehnološki ukrepi sami po sebi niso dovolj. Ključnega pomena je predvsem proaktivno delovanje na izkoreninjenju korenin sovražnega govora, s poudarkom na preventivi in gradnji družbe, ki temelji na dialogu, medsebojnem spoštovanju in sprejemanju različnosti. Naj bo to skozi (ne)formalne izobraževalne programe, večjo investicijo v organizanizacije, ki delujejo na tem področju, … Prav tako je nujno zagotoviti celovito podporo žrtvam, vključno z dostopom do pravnih in psiholoških svetovanj, ki jim pomagajo pri obvladovanju posledic sovražnega govora. |
| Tamara Vonta (GS) | Na načine, ki jih že zdaj omogoča zakonodaja, če pa jih ne, jih je treba nemudoma vzpostaviti in se ne skrivati za pojmom svoboda govora, ki je praviloma zlorabljena v zagovor sovražnosti. Posebno problematičen je nadzor in pomanjkljiva sodna praksa na tem področju. |
| Janja Sluga (GS) | Da, bistveno več. menim, da bi morali sprejeti enotno definicijo in ukrepe proti sovražnemu govoru in ga tudi strogo sankcionirati. |
| Nataša Sukič (Levica) | DA. Najprej je treba sprejeti jasno definicijo, kaj sovražni govor je. In nato v KZ opredeliti sankcije v zvezi s sovražnim govorom. Ne zgolj na spletu, ampak v vseh sferah javnega življenja. |
| Zdenka Badovinac (Levica) | EU bi morala narediti več za preprečevanje sovražnega govora tudi s pomočjo skupne zakonodaje. |
| Tarra Stermšek Kristan (Levica) | Verjamem, da bi morala EU sprejeti dodatne ukrepe za preprečevanje in sankcioniranje sovražnega govora na spletu. Ta problem ima resne posledice, ki segajo od spodbujanja nasilja in nestrpnosti do širjenja sovraštva in diskriminacije. S tem, ko se EU bolj aktivno vključi v to področje, lahko izboljšamo varnost in dobrobit vseh uporabnikov interneta ter spodbudimo bolj pozitivno in spoštljivo spletno okolje. |
| Dan Juvan (Levica) | Da. |
| Tjaša Zorc Rupnik (NOT) | Da! |
6. V primeru izvolitve, ali bi podprli vzpostavitev LGBTIQ+ medskupine oz. se vanjo vključili?
(Če boste zaradi omejitve glasov raje podprli drugo medskupino nam zaupate katero? Njeni člani si prizadevajo za
napredek na področju pravic LGBTIQ+ in so proaktivni pri podpori dokumentov v Evropskem parlamentu, ki povečujejo enakopravnost LGBTIQ+ oseb v EU.)
| Milan Brglez (SD) | Da. Podpiram vzpostavitev medskupine in bi se vanjo zopet vključil. |
| Primož Brvar (SD) | Medskupino za mestna vprašanja. |
| Aleksandra Vasiljević (SD) | Da. |
| Matjaž Nemec (SD) | DA, kot sem bil tudi že v iztekajočem se mandatu. |
| Lucija Karnelutti (SD) | Da, bi podprla njeno vzpostavitev in se vanjo včlanila! |
| Tamara Vonta (GS) | Da. |
| Janja Sluga (GS) | Da. |
| Nataša Sukič (Levica) | DA. Kot še zmeraj dolgoletna aktivistka LGBTIQ+ se bom pridružila medskupini LGBTIQ+ in bom še naprej ostala močan glas civilne družbe, s katero bom sodelovala na vsakem koraku, da bodo njihove pobude odmevale v razpravah in se prenesle v resolucije in predloge zakonov. |
| Zdenka Badovinac (Levica) | Podprla bi vzopstavitev LGBTIQ+ medskupine. |
| Tarra Stermšek Kristan (Levica) | Podprla bi vzpostavitev LGBTIQ+ medskupine in se aktivno vključila vanjo. Verjamem v pomembnost zagotavljanja enakih pravic in dostojanstva za vse, ne glede na spolno usmerjenost, spolno identiteto ali kakršnokoli drugo osebno značilnost. |
| Dan Juvan (Levica) | Da. |
| Tjaša Zorc Rupnik (NOT) | Ker smo vsaj v 60 % bolj resnicoljubni od ostalih političnih strank, priznavamo, da konkretno te medskupine ne poznamo, se pa nameravamo vsekakor bolje seznaniti z vsebino. |
Zaobljubo Come Out 4 Europe so na spletni strani podpisali sledeči kandidati:
Vesna: (7 / 8) Ibrahim Nouhoum, Saša Fras, Andreja Marolt, Uroš Macerl, Klemen Belhar, Urška Zgojznik, Vladimir Prebilič.
Socialni demokrati: (6 / 9) Mojca Kleva Kekus, Neva Grašič, Milan Brglez, Aleksandra Vasiljević, Matjaž Nemec in Lucija Karnelutti
Gibanje svoboda: (6 / 9) Tamara Vonta, Janja Sluga, Uroš Brežan, Matej Grah, Jure Leben in Irena Joveva
Levica: (6 / 9) Nataša Sukič, Tarra Stermšek Kristan, Fahir Gutić, Zdenka Badovinac, Dan Juvan in Katja Sluga.
S čimer je Slovenija uvrščena na 15. mesto glede na število podpisanih zaobljub na število poslanskih mest v parlamentu. Več info najdete na: https://comeout.eu/country/slovenia/
Podatki so osveženi 5. 6. 2024.
