Ni prvič, da smo se v Sloveniji razveselili sprejetja zakona, ki bi enako(pravneje)[1] obravnaval istospolna partnerstva. Nato pa smo bili deležni kampanje, polne sovraštva in laži, na koncu pa so istospolna partnerstva spet ostala ločeno in diskriminatorno urejana v Zakonu o registrirani partnerski skupnosti.
Še posebej zato, ker je Ustavno sodišče v preteklosti že dovolilo dva referenduma (tudi leta 2015, ko je bil 90. člen Ustave že spremenjen[2]), me ne čudi, da se pojavljajo vprašanja, ali smo sedaj končno zaključili to 25 let dolgo pot za enakopravnost istospolnih partnerstev.
Vendar – kaj pa je zdaj drugače?
Najprej je leta 2012 Družinski zakonik še vedno uvajal distinkcijo med zakonsko zvezo in partnersko zvezo, čeprav je velik del različne obravnave istospolnih in raznospolnih partnerstev odpravljal. Svojo argumetacijo je takrat baziral na času uveljavitve: »Ker se Družinski zakonik začne uporabljati šele eno leto po njegovi uveljavitvi, izid referenduma ne vpliva na nastanek protiustavnih posledic. Tako v primeru zavrnitve Družinskega zakonika na referendumu kot v primeru njegove potrditve ostane pravni položaj enak, in sicer se še eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu uporablja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti. To obdobje je z malenkostnimi odstopanji enako obdobju, v katerem je Državni zbor po Zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi vezan na izid referenduma. Morebitna referendumska zavrnitev Družinskega zakonika zato ne more povzročiti protiustavnih posledic.«
Leta 2015 pa je novela ZZZDR uvajala popolno enakopravnost. Ustavno sodišče je v odločbi, s katero je dovolilo referendum, zapisalo: »To pomeni, da je Ustavnemu sodišču zaupano dokončno in avtoritativno ugotavljanje protiustavnosti. Zato je besedilo četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave, ki govori o odpravi protiustavnosti, treba razumeti tako, da referenduma ni dopustno razpisati le o zakonih, ki odpravljajo tisto protiustavnost, ki jo je predhodno v svojih odločbah že ugotovilo Ustavno sodišče, in o zakonih, ki odpravljajo kršitev človekove pravice, ugotovljene s sodbo[3].«
Tukaj sta sedaj dve odločbi Ustavnega sodišča – tako glede dostopa do zakonske zveze kot enake obravnave pri dostopu do posvojitev. Obe odločbi sta jasno navedli, da je ureditev, ki drugače obravnava istospolna partnerstva, diskriminatorna. Ti odločbi pa nista samo naložili zakonodajnemu telesu, da to diskriminacijo odpravi. Sta tudi dejali, da je sklenitev zakonske zveze s to odločbo možna za istospolne pare takoj (no, takoj ko je birokratski aparat uredil obrazce). Prav tako glede posvojitev – istospolni par lahko pride na Center za socialno delo in mora biti sprejet v postopek obravnave, ali je primeren za posvojitelja. Seveda pa to še ne pomeni, da bo avtomatsko dobil ta status. Samo da pri tem ne sme biti že takoj na začetku onemogočen samo zaradi svoje spolne usmerjenosti oz. spola partnerja_ice.
Ne glede na to, ali bi bil zakon sprejet (zakon je sprejet) in ali bo večni nasprotnik enakosti Aleš Primc lahko zbiral podpise za referendum (v času pisanja tega članka je Državni zbor sprejel sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o spremembah Družinskega zakonika. Primc pa je napovedal pritožbo na Ustavno sodišče), pridobljene pravice tokrat izhajajo iz odločb Ustavnega sodišča in ne samo iz spremembe Družinskega zakonika.
Zakaj pa je potem sploh potreben zakon?
- Ker je sodišče naložilo zakonodajalcu, da to prenese v prakso. Pri samem predlogu zakona so se tako izključno osredotočili na materijo, ki jo je naložilo Ustavno sodišče, to pomeni odpravo diskriminacije pri dostopu do zakonske zveze.
- Ker je treba določiti, kako se preoblikujejo dosedanje partnerske zveze v zakonske zveze. S tem zakonom je določeno, da bo vsak par, ki je imel sklenjeno partnersko zvezo, dobil (obe_a partnerja_ici) vročeno obvestilo, da mora v roku 6 mesecev pred matičarjem_ko izreči soglasje, da želi preoblikovanje iz parnerske zveze v zakonsko zvezo. Če ta izjava s strani obeh partnerjev ne bo podana v 6 mesecih (ali več, če so za to opravičljivi razlogi) oz. izjavi, da si je ne želi, partnerska zveza preneha obstajati. Postopek preoblikovanja je oproščen takse.
[1] 2012 – referendum o Družinskem zakoniku je v prvi predlagani verziji predvideval popolno enakopravnost (zakonska zveza je zveza med dvema osebama) med raznospolnimi in istospolnimi pari. Po več kot 15-urni razpravi na matičnem odboru pa se je tedanja koalicija odločila za to, da zagotovi sprejem Zakonika, ki poleg zakonske zveze, ki bi bila dostopna raznospolnim parom, uvede za istospolne pare partnersko zvezo, ki je v predlogu izključevala istospolne pare do postopkov posvojitve.
Leta 2015 pa je predlog novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) predvidel popolno enakopravnost – sprememba bi prinesla, da bi se zakonska zveza definirala kot zveza dveh oseb.
[2] Izsek iz 90. člena:
Referenduma ni dopustno razpisati:
o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.
[3] Uradni list RS, št. 80/2015 in OdlUS XXI, 5 | 28. 09. 2015
