Izjava ob svetovnem dnevu boja proti AIDS-u

Izjava ob svetovnem dnevu boja proti AIDS-u

Svetovni dan boja proti aidsu obeležujemo že od leta 1988, ko je Svetovna zdravstvena organizacija 1. december razglasila za pomemben mednarodni dan, ki ga simbolno zaznamuje rdeča pentljica. 

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Sloveniji že tretje leto zapored beležimo izrazito nizko število novoodkritih okužb, saj je bila letos do vključno 22. novembra na novo postavljena diagnoza okužbe s HIV pri 25 osebah, kar je deset manj kot v celem lanskem letu. Podatki kažejo, da je bilo šest okužb med ženskami in 19 med moškimi. Pri slednjih jih je bilo 15 med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), kar je še vedno 12 manj novih diagnoz kot v letu 2018. »Relativno nizko število novih diagnoz in kasnih diagnoz okužbe s HIV med MSM je predvidoma posledica uspehov kombinirane preventive, predvsem dostopnosti testiranja in spremenjene kulture testiranja med MSM ter takojšnjega zdravljenja po diagnozi okužbe. Zgodnje zdravljenje je uspešnejše, izboljša kakovost in pričakovano trajanje življenja ter preprečuje prenos okužbe s HIV,« je povedala izr. prof. dr. Irena Klavs z NIJZ. Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje naj bi v začetku letošnjega leta v Sloveniji živelo nekaj manj kot 1000 oseb s hiv, od katerih približno ena petina naj ne bi vedela, da je okužena s hiv. Večina znanih hiv pozitivnih zaradi uspešnega zdravljenja virusa ne more širiti.

Pomen zgodnjega testiranja in zdravljenja

Poudarek letošnje obeležitve je na pomenu lokalnih skupnosti v preventivnih prizadevanjih, saj skupnost lahko naredi pomembno spremembo. Skupnost, v kateri živijo ljudje, ki so posredno ali neposredno prizadeti, ranljive skupine, mladi, izvajalci zdravstvenih, socialnih in drugih storitev so ključni steber za razvoj iniciativ, programov in zagovarjanju človekovih pravic. “Na NIJZ si že vrsto leto prizadevamo na preventivnem področju, v sodelovanju z našimi organizacijskimi enotami po vseh regijah in v koordinaciji z vsemi deležniki, predvsem nevladnimi organizacijami,” je poudarila prim. Evita Leskovšek z NIJZ in dodala: “Letos smo se osredotočili na dve prepletajoči se temi: kako doseči sinergični učinek kombinirane preventive ter kako zmanjševati stigmo in diskriminacijo. Dejstvo namreč je, da imamo tako v Evropi kot Sloveniji še vedno priložnost za izboljšanje komuniciranja na področju primarne preventive za povečanje deleža testiranj v populaciji in s tem zgodnjega zdravljenja ter uveljavitvijo tako pred- kot po-ekspozicijskega zdravljenja. Pomemben izziv predstavlja tudi zmanjševanje stigme, ki ostaja še vedno del naše realnosti.”

Med najpomembnejšimi preventivnimi ukrepi pri preprečevanju širjenja okužb HIV sta testiranje in takojšen začetek zdravljenja oseb novoodkrito okužbo. Zdravljenje preprečuje slabitev imunskega sistema in razvoj bolezni, hkrati pa zniža koncentracijo virusa na tako nizko raven, da oseba ne more okužiti drugih oseb. Vsaka spolno aktivna oseba bi se morala na okužbo hiv testirati vsaj enkrat življenju, pogostejše testiranje pa je še posebej smiselno za osebe višjim tveganjem za okužbo pri teh Evropski center za nadzor bolezni priporoča testiranje vsaj enkrat na leto, odvisno od dejavnikov tveganja in nekaterih drugih dejavnikov (denimo prevalence) pa tudi pogosteje, na vsake tri do šest mesecev. 

Testiranje v skupnosti 

Zaradi naraščajočega števila okužb in nizke stopnje testiranj, pa tudi dejstva, da Sloveniji največje breme okužb hiv nosijo MSM (moški, ki imajo spolne odnose moškimi), smo pri društvu Legebitra že leta 2009 začeli izvajati testiranje skupnosti. Za to vrsto testiranja je značilno, da se izvaja pri populaciji z višjim tveganjem za okužbo, poteka zunaj zdravstvenega sistema, dejavnost pa najpogosteje izvajajo vrstniški svetovalci, ki tudi sami pripadajo populaciji, ki jo testirajo. Testiranje na hiv in druge spolno prenosljive okužbe je edino tovrstno testiranje v državi, saj ga je skupnost organizirala za skupnost. Gre za uveljavljen pristop, ki testiranje iz zdravstvenih ustanov pripelje do posameznikov in skupin, ki to najbolj potrebujejo. Testirno dejavnost, ki jo podpirata Ministrstvo za zdravje in Mestna občina Ljubljana, je Svetovna zdravstvena organizacija lansko leto uvrstila v izbor najboljših praks evropske regije.

Testiramo na hiv, virusa hepatitisa in C, sifilis in gonorejo, poleg odvzema vzorcev za laboratorijske preiskave pa zagotavljamo tudi vrstniško svetovanje varnejši spolnosti in tveganjih za prenos okužb ter drugih vprašanjih, povezanih spolnim zdravjem. Vodja Legebitrine testirne točke Mitja Ćosić dodaja, da je program testiranja skupnosti med ciljno skupino doživel dober odziv, saj se število uporabnikov vsako leto povečuje: »leta 2009 je na testiranje prišlo 50 oseb, leta 2018 pa že 1.317. Petina vseh oseb in četrtina vseh MSM, ki so leta 2018 Sloveniji dobili diagnozo okužbe HIV, je bilo na HIV testiranih na testiranju skupnosti, ki ga izvaja Legebitra. Zato lahko ugotovimo, da je upadanje števila novih diagnoz hiva brez dvoma tudi posledica uspeha testiranja skupnosti, seveda skupaj drugimi ukrepi kombinirane preventive

Stigma ostaja

A če je stigma pred testiranjem vsaj v tej skupini zmanjšana, pa to nikakor ne pomeni, da ni več stigme pred hivom. Ćosić opozarja, da je ta stigma prisotna zlasti tam, kjer se ljudje dejansko srečajo s hiv pozitivnimi osebami, to pa je pogosto v zdravstvu, saj imajo zdravstveni delavci dostop do podatka o HIV statusu. Tam prihaja do diskriminacije, neprimernega in nekorektnega obnašanja, ki pa povzroča pri ljudeh, ki imajo HIV, še dodatno stisko, je opozoril. Prav zato poleg testiranja zagotavljamo tudi podporo in zagovorništvo za osebe, ki živijo s hivom. Te se zaradi življenja s hivom včasih znajdejo v stiski, iz katere si ne zmorejo ali ne znajo pomagati same.  

Urnik skupnostnih testiranj lahko najdete na spletni strani: https://kajisces.si/

Close Menu