Pripadnice_ki nekaterih verskih skupnosti prek različnih tradicionalnih in družabnih medijev pogosto izražajo odklonila, žaljiva ali sovražna stališča do LGBT-oseb, pri čemer pozabljajo, da so tudi LGBT-osebe del njihovih skupnosti. Eno zadnjih tovrstnih stališč je bilo zapisano v besedilu z naslovom Homoseksualnost – nemoralna spolna usmerjenost, ki je bilo objavljeno na spletni strani islam.si 2. decembra 2018, posodobljeno 8. decembra 2018, zdaj pa je zapisano, da je bil članek objavljen 1. decembra 2018.
Javnostim zato želimo sporočiti naslednje:
I.) Zapisi o homoseksualnost in aidsu v besedilu z naslovom Homoseksualnost – nemoralna spolna usmerjenost na spletni strani islam.si so žaljivi do lezbijk, gejev, biseksualnih oseb, moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, oseb, ki živijo s hivom, ter oseb s težavami v duševnem zdravju. Hkrati zapisi reproducirajo predsodke o homoseksualnosti in življenju s hivom, saj prvo označujejo za “nemoralno”, drugo pa kot “božjo kazen”.
Zapisi zamenjujejo vzrok za stiske, ki jih doživljajo posameznice_ki, ki so istospolno usmerjene_i ali pa živijo s hivom, ter njihove družine, bližnje_i, prijatelji_ce. Vzrok za te stiske so med drugim tovrstni žaljivi in predsodkov polni zapisi, ki se lahko manifestirajo tudi z nasiljem in diskriminacijo, ne pa nenormativna spolna usmerjenost kot taka ali dejstvo, da oseba živi s hivom, kot je zapisano v omenjenem besedilu.
Homoseksualnost ni duševna motnja, zato je prav, da je ni več na seznamu duševnih motenj pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Hkrati pa izpostavljamo, da s tem ne želimo stigmatizirati oseb, ki se soočajo z težavami v duševnem zdravju. Lezbijke, geji, v še večjem deležu pa biseksualne in transspolne osebe, se tudi zaradi že omenjenih predsodkov ter posledičnega nasilja in diskriminacije, v večji meri kot splošna populacija soočajo s težavami v duševnem zdravju.
II.) Na podlagi naših izkušenj z muslimani_kami iz Slovenije in tujine ter delovanju skupin in organizacij LGBT iz muslimanskega sveta želimo sporočiti, da omenjeni zapisi ne odražajo stališč vseh muslimank_ov. Enako kot žaljivi in predsodkov polni zapisi o temah LGBT v različnih medijih, ki objavljajo konservativna ali konservativnejša stališča, ne odražajo stališč vseh oseb s konservativnimi ali konservativnejšimi političnimi prepričanji. Enako kot žaljivi in predsodkov polni zapisi o temah LGBT na nekaterih spletnih straneh, ki so povezane s slovensko katoliško cerkvijo, ne odražajo stališč vseh katoličank_ov.
Seznanjene_i smo z uradnimi odklonilnimi stališči muslimanske skupnosti v Sloveniji, skupnosti srbske pravoslavne cerkve in slovenske katoliške cerkve do človekovih pravic LGBT-oseb, ki imajo ravno zaradi svojega statusa uradnosti, še toliko večji vpliv, četudi so izrečena z bolj izbranimi besedami. Še enkrat poudarjamo, da to niso stališča vseh pripadnic_kov teh verskih skupnosti. Izpostavljamo pa, da so tudi LGBT-osebe pripadnice_ki teh verskih skupnosti.
III.) Odločno zavračamo poskuse, da bi kdorkoli našo kritiko besedila Homoseksualnost – nemoralna spolna usmerjenost zlorabil_a za reproduciranje predsodkov o muslimankah_ih, za njihovo preganjanje ali upravičevanje diskriminacije in nasilja nad njimi; še posebej v luči moralne panike, ki jo reproducirajo nekatere politične stranke, mediji in skupine, zaradi prihoda ljudi iz večinsko muslimanskih držav, ki bežijo pred vojnami in nevzdržnimi življenjskimi razmerami v svojih državah, in zaradi potrditve globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, t. i. Marakeške deklaracije.
IV.) Podpiramo javne razprave o verskih skupnosti in gradnji varnejših prostorov za LGBT-osebe, ki so pripadnice_ki teh verskih skupnosti, ki naj temeljijo na spoštovanju človekovih pravic. Če ta pogoj ni izpolnjen, tovrstne razprave hitro preidejo v reproduciranje predsodkov in sovražnosti ter posledično v diskriminacijo in nasilje.
Eva Gračanin, Društvo Legebitra
