V četrtek, 8. maja 2025, je v Mestnem muzeju Ljubljana potekal strokovni posvet z naslovom LGBTIQ+ vsebine v šolstvu – Pot k vključujoči izobrazbi, ki smo ga organizirali na Društvu Legebitra. Dogodek je združil več kot 30 udeležencev – učiteljev, svetovalnih delavcev, ravnateljev, raziskovalcev ter predstavnikov institucij – s skupnim ciljem: nasloviti pomen vključevanja LGBTIQ+ vsebin v izobraževalne sisteme ter osvetliti prakse, izzive in priložnosti, ki jih to prinaša.
Posvet je odprl Sebastjan Sitar, predsednik Društva Legebitra, ki je v uvodnem nagovoru poudaril, da »vključevanje LGBTIQ+ vsebin pri izobraževanju in vzgoji ne le prispeva k boljšemu razumevanju raznolikosti spolnih usmerjenosti in identitet, temveč tudi pomembno vpliva na oblikovanje bolj vključujoče in sprejemajoče družbe za vse.«
V nadaljevanju so se zvrstile tri osrednje tematske razprave:
1.) Kako politika in zakonodaja oblikujeta vključujoče šole, Pod moderacijo prof. dr. Romana Kuharja so sodelovali Aleš Ojsteršek z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Nina Prešlenkova iz Zagovornika načela enakosti in asist. Ana Samobor s Pravne fakultete UL. Razpravljali so o vplivu pravnega in političnega okvirja na obravnavo LGBTIQ+ vsebin v šolah ter o sistemskih izzivih in priložnostih.
Med drugim je bil obrazložen 41. člen ustave: Ustava Republike Slovenije v 41. členu določa, da imajo starši pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja. A hkrati 57. člen zagotavlja vsakomur pravico do izobraževanja, ki mora biti dostopno vsem pod enakimi pogoji. To pomeni, da pravica staršev do vzgoje ne more posegati v otrokovo pravico do celostnega, pluralnega in nediskriminatornega izobraževanja. Šola je prostor, kjer se otroku zagotovi znanje, razvoj kritičnega mišljenja in spoštovanje človekovih pravic – tudi če to presega osebna prepričanja staršev.
2.) Pedagoške perspektive vključevanja, ki ga je vodila doc. dr. Nina Perger, je osvetlil kurikularne pristope, potrebe po izobraževanju pedagoškega kadra in institucionalne pogoje za vključujoče izobraževanje. Sodelovali so: doc. dr. Marko Gavriloski Tretjak iz oddelka za edukacijske vede, Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, izr. prof. dr. Damijan Štefanc iz oddelka za pedagogiko in andragogiko, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Boris Kern iz ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in dr. Marjeta Mencin, dolgoletna profesorica in raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Drugi panel strokovnega posveta je izpostavil, da že obstoječa podlaga za vključevanje LGBTIQ+ tem v šolski prostor obstaja: učni načrti in kurikularni dokumenti so dovolj široko zastavljeni, da takšne vsebine vanje lahko sodijo. Gre torej predvsem za vprašanje izvedbe in poguma pedagoškega kadra, ne pa za pomanjkanje sistemske podlage.
3.) Ustvarjanje vključujoče šole – izkušnje, prakse in priložnosti s terena, pod vodstvom Sebastjana Sitarja so učitelji in mladinski delavci predstavili uspešne prakse vključevanja LGBTIQ+ tem v šolski prostor. Dr. Simona Topolinjak, prof. Urša Posavec, prof. Filip Vurnik in Simona Muršec so delili konkretne izkušnje in razmišljanja o tem, kako lahko šole postanejo proaktivni nosilci sprememb. Slišali smo primere dobrih praks, kot so LGBTIQ+ krožek, pridobitev certifikata LGBT prijazno, izkušnje transspolnih pedagoških delavcev ob zaposlitvi in odzivih nanjo ter uporabnost učenja z uporabo mednarodno priznane metode dela Živa knjižnica.
Poudarjena je bila potreba po sistemski podpori, strokovnem usposabljanju pedagoškega kadra ter pomenu varnih prostorov za vse učence – ne glede na spolno usmerjenost, spolno identiteto ali izraz, ali druge osebne okoliščine.
Dogodek se je zaključil s sklepom, da je vključujoča šola skupna odgovornost vseh – od oblikovalcev politik do učiteljev in ravnateljev, ki vsak dan soustvarjajo izobraževalne procese.
Ključne ugotovitve:
- Vključujoče šolstvo ni vprašanje ideologije, temveč človekovih pravic in varnega učnega okolja za vse.
- Pedagoški kader potrebuje sistemsko podporo in strokovno usposabljanje za delo z raznolikimi skupinami učencev.
- Pozitivne prakse iz šol po Sloveniji kažejo, da je sprememba mogoča – če zanjo obstaja volja vodstva šol, politična volja in strokovna podpora.
Dogodek je ponudil pomemben prostor za medsebojno učenje, mreženje in oblikovanje pobud za naprej. V Društvu Legebitra verjamemo, da so tovrstni strokovni dialogi ključni koraki k bolj vključujoči prihodnosti za vse učence.
Dogodek je sofinancirala Mestna občina Ljubljana. Delovanje društva sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO in MOL.
