Dan vidnosti transspolnih oseb je posvečen transspolnim osebam ter ozaveščanju o diskriminaciji, ki jo zaradi svoje spolne identitete izkušajo transspolne osebe po vsem svetu. Obeležujemo ga 31. marca.
Raziskava o potrebah transspolnih oseb v Sloveniji iz leta 2015[1] je pokazala, da je 69 % sodelujočih transspolnih oseb že doživelo diskriminacijo in/ali imelo negativne izkušnje v vsakdanjem življenju zaradi svoje spolne identitete v javnih in zasebnih prostorih. To nakazuje na dejstvo, da obstajajo le redki varni prostori za transspolne osebe. Iz primerjalne raziskave Agencije EU za temeljne pravice (2014)[2] pa je med drugim razvidno, da je več kot polovica transspolnih respondentk_ov (54 %) v primerjavi s 47 % vseh LGBT-respondentk_ov že doživelo diskriminacijo, ali pa so bile_i nadlegovane_i, ker so bile_i videne_i kot transspolne osebe.
Kljub temu imamo v Sloveniji aktivno skupnost transspolnih oseb, ki prek različnih aktivnosti in organizacij širijo varne prostore za transspolne osebe, svobodo in solidarnost. Slednjo lahko širimo tudi cisspolne osebe. Za začetek tako, da upoštevamo nekaj osnovnih sporočil:
Uporabljajmo zaimek/zaimke, ki jih oseba uporablja zase. Če ne vemo, katere zaimke uporablja oseba, poslušajmo, kako naslavlja samo_ega sebe. Z uporabo zaimka in imena, ki ju oseba uporablja zase, izražamo spoštovanje do te osebe.
Spolno identiteto drugih ljudi lahko razkrivamo le, če imamo za to izrecno dovoljenje dotične osebe. Vse preostalo je prisilno razkrivanje in nedovoljeno poseganje v zasebnost osebe, kar označujemo kot nasilje.
Čeprav se na prvi pogled zdi, da so komentarji “Nikoli ne bi pomislil_a, da si bil_a rojena kot ženska/moški“ dobronamerni, so pravzaprav pokroviteljski in transsfobni. Transspolni osebi dajejo vedeti, da njena_gova spolna identiteta ni “prava”.
Preden vprašamo transspolno osebo, premislimo, ali bi to vprašanje postavile_i tudi cisspolni osebi. Če je odgovor “Ne”, potem ne sprašujemo niti transspolne osebe. Še posebej bodimo pozorne_i, da osebi ne postavljamo vprašanj o medicinskih posegih, ob rojstvu pripisanem imenu, fotografijah iz otroštva, genitalijah … Nekatere transspolne osebe na lastno željo z več ali manj zadržki govorijo tudi o tem, vendar ne moremo pričakovati, da je vsaka transspolna oseba odprta enciklopedija.
Nenazadnje se lahko s transspolno osebo pogovarjamo o temah, o katerih se običajno pogovarjamo z različnimi ljudmi in ki nam omogočajo, da ljudi spoznamo kot to, kar so – ljudje.
Dan vidnosti transspolnih oseb je leta 2009 ustanovila transspolna aktivistka iz ZDA, Rachel Crandall, in sicer kot odziv na pomanjkanje LGBT praznični dni, ki bi slavili transspolne osebe. Edini dan, ki je posvečen transspolnim osebam – Dan spomina na žrtve transfobije – se osredotoča na žalovanje za umorjenimi transspolnimi osebami, kar je pomembno tako za skupnost transspolnih oseb, kot za ozaveščanje širše javnosti. Pomembno pa je tudi praznovanje s transspolnimi osebami, ki po svojih najboljših močeh živijo svoja življenja kljub transfobnemu nasilju in diskriminaciji.
Praznujmo torej dan vidnosti transspolnih oseb skupaj.
v imenu kolektiva Društva informacijski center Legebitra
Eva Gračanin
[1] Dostopno na: http://transakcija.si/wp/wp-content/uploads/2016/09/Rezultati-Raziskave-potreb-transspolnih-oseb-v-Sloveniji.pdf
[2] Dostopno na: http://fra.europa.eu/en/publication/2014/being-trans-eu-comparative-analysis-eu-lgbt-survey-data
