LGBTIQ+ slovarček

je spolni sistem, ki ločuje osebe izključno na ženske ali moške. Binarnost spola je neločljivo povezana s konceptom biološkega spola, ki trdi, da se na osnovi anatomije, genitalij in kromosomov ljudi loči na biološke ženske in moške. V sistemu spolne binarnosti se biološkim ženskam pripisuje stereotipne ženske družbene spolne vloge, biološkim moškim pa moške. Binarnost spola ne dovoljuje/omogoča nikakršnega svobodnega izražanja spolne identitete ali spolnega izraza. Primeri: spolni binarizem se kaže v tem, da se otroku ob rojstvu na podlagi njegovih genitalij pripiše moški spol in se od njega pričakuje, da je moški in se vede kot moški, torej ne kaže čustev, je fizično močan, ne krili z rokami, ko govori, zasluži večji del denarja v družini itd., ampak vse, kar izstopa iz tega okvirja, je obravnavano kot neprimerno, odklonsko. Spolno specifični predmeti ali prostori npr. igrače, ki so namenjene posebej fantom/dekletom, vsi uradni obrazci, kjer je možnost izbora samo M in Ž; enako velja za javna stranišča, kar je problematično in izključujoče za osebe, ki niso cisspolne.

je spol, ki je osebi pripisan ob rojstvu, glede na anatomijo njenih genitalij, in ga določi zdravnica_k. Biološki spol se nanaša na človekovo anatomijo, spolne organe, raven hormonov, spolnih žlez (gonad) in kromosomov ter deli ljudi na moški in ženski spol. Po klasični medicini sta torej normativna le dva spola, moški in ženski. Pogosto se uporablja kot argument za vzdrževanje sistema spolne binarnosti. O tem, kako legitimen je biološki spol sam po sebi, obstajajo različna mnenja. Na eni strani imamo biološki determinizem, ki temelji prav na prepričanju biološkega spola kot najbolj pomembnega izhodišča, na katerem temeljijo vsa prepričanja s spolno binarnostjo vred. Na drugi strani pa imamo vse bolj prevladujoč pogled družbenega konstruktivizma in teorije kvir, po kateri je biološki spol tako kot družbeni spol že sam po sebi družbeni konstrukt in ne biološka danost.

Za naše delo in razumevanje je edini pomemben spol družbeni spol, ki je konstrukt, a zato ni nič manj legitimen. Družbeni spol zajema spolno identiteto, spolne vloge in spolni izraz. Vsi ti pojmi obstajajo v tem slovarju kot samostojna gesla.

Je spolna in/ali romantična usmerjenost oseb, ki jih lahko privlačijo ljudje več kot enega spola, ne nujno v istem obdobju, ne nujno na enak način ali v enaki meri. Primer: Čeprav imam trenutno punco, se ne identificiram kot lezbijka, saj me privlačijo tudi ljudje, ki so različnih spolov in spolnih identitet/osebe drugih spolnih identitet.

predpostavlja, da so vse osebe cisspolne, in ustvarja družbo, v kateri je cisspolnost družbeno sprejeta spolna identiteta. Cisnormativnost daje cisspolnim osebam več družbene moči in predvideva, da so večvredne od transspolnih. Primer: cisnormativnost se kaže v tem, da neki osebi na podlagi njenega videza (npr. ima dolge lase in prsi, torej je to ženska) pripišemo, da je moški ali ženska.

je spolna identiteta, pri kateri se spolna identiteta osebe ujema s spolno identiteto, ki je osebi bila določena glede na osnovo spola pripisanega ob rojstvu. Latinska predpona »cis« pomeni »na isti strani« ali »na tej strani« (Killermann 2013). Primer: Cisspolnost pomeni, da se oseba, ki so ji ob rojstni glede na anatomijo genitalij pripisali ženski spol, danes sama identificira kot ženska in glede te identifikacije ne doživlja neugodja ali disforije.

je družbeni konstrukt, ki v naši kulturi deli ljudi na moške in ženske ter jim s tem predpisuje določene stereotipne spolne vloge, spolne identitete in spolne izraze. Temeljil naj bi na biološkem spolu, ki je dalj časa veljal za ultimativno resnično in naravno utemeljitev binarnosti moškosti in ženskosti, vendar je povezava med biološkim spolom in družbenim spolom zapletena in eno ne izhaja enoznačno iz drugega. Tudi biološki spol ni strogo zamejen na moški in ženski spol ter ni povezan z vlogami ali lastnostmi, ki jih določenemu spolu pripisujemo. Terminoma biološki moški in biološka ženska se izogibamo, saj napačno nakazujeta, da trans moški in trans ženske niso pravi moški in ženske (glej tudi cisspolnost, cisnormativnost, transfobija).

je poraba avtoritete ali moči v neprimerne, nepravične namene. Zatiranje ali družbena moč se izraža med družbenimi skupinami, kjer ima ena skupina več družbene moči kot druga in s tem omejuje neprivilegirani skupini dostop do moči (RFSL Ungdom 2009). Primer: družbeno zatiranje se najbolje kaže v nasilju nad LGBTIQ+ osebami, ko skupina fantov na ulici pretepe dva geja, ker sta se poljubljala v javnosti. Bolj prefinjeni mehanizmi zatiranja pa se kažejo v pravnem sistemu (npr. istospolna usmerjenost je v pravnem sistemu Ugande obravnavana kot kaznivo dejanje).

je celota družbenih norm in praks vsakdanjega življenja, ki so se skozi zgodovino razvile okrog heteroseksualnosti in temeljijo na binarni, biološko določeni opoziciji na žensko in moško. Je predpostavka, da so vse osebe heteroseksualne in ustvarja družbo, v kateri je heteroseksualnost edina družbeno sprejeta spolna usmerjenost. Heteronormativnost daje osebam več družbene moči in predvideva, da so večvredne od neheteroseksualnih. Heteronormativnost vodi do nevidnosti in stigmatizacije nenormativnih seksualnosti. Primer: lezbijka gre na obletnico mature, kjer, ko pove, da ni samska, vsi predvidevajo, da ima fanta oziroma moža in ne partnerke.

je definirana kot iracionalni strah, nestrpnost in sovraštvo do istospolno usmerjenih oseb – lezbijk in gejev, ali oseb, za katere se nam zdi, da so istospolno usmerjene. Tovrstna negativna čustva in prepričanja služijo kot podlaga, na kateri se oblikujejo miti, stereotipi in diskriminacija, vse to pa pogosto vodi do nasilja nad lezbijkami in geji. Primer: homofobija se v vsakodnevnem življenju kaže tako, da se lezbijke in geje osebe zmerja z besedami, kot so lezba, peder, se jih sramoti prek spleta in tudi pretepa na ulici.

označuje sprejemanje heteronormativnih vrednot med geji in lezbijkami ter v gejevskih in lezbičnih gibanjih. Homonormativnost zapoveduje, da se na osnovi pravne ureditve, ki so podeljene lezbijkam in gejem v določeni državi (poroke, posvojitve, dedovanje itd.), ocenjuje, v kolikšni meri je ta država LGBTIQ+ sprejemajoča in vključujoča. Homonormativnost ni kritična do lastne pozicije, kjer gre za poskuse asimilacije v večinsko heteronormativno družbo, ne pa prepoznavanje in legitimiranje ter legaliziranje nenormativnih spolnih usmerjenostim, spolnih identitet in spolnih izrazov. Predstavlja vodilo prevladujočega modela (mejnstrimovskega) gejevskega gibanja in pogosto služi nadaljnji marginalizaciji že tako marginaliziranih BTQUIA+ skupin. Primer: boj za poroke gejev je boj za pravice belih moških srednjega razreda, ki jih zanima predvsem, kako biti enakopraven na način, da pridobijo privilegije vladajočega razreda, vendar pri tem niso družbeno kritični. Njihova prioriteta so npr. istospolne poroke (asimilacija v družbeni sistem), ne pa kritika družbenega sistema, ki temelji na neenakosti, izkoriščanju in nasilju.

so politična dejavnost ali gibanje na podlagi kulturnega, etničnega, spolnega, rasnega, verskega ali socialnega interesa, ki kategorizira skupinsko identiteto. Identitetne politike zanemarjajo intersekcionalnost in posplošujejo politične interese na vse pripadnice_ke določene osebne okoliščine. Primer: prevladujoči modeli (mejnstrimovski) lezbično-gejevske identitetne politike trdijo, da se vsi geji in lezbijke želijo poročati in jim je to bistvena pravica, ki jo želijo doseči. Ker pa imajo lahko osebe, ki se identificirajo z neko osebno okoliščino, podobne izkušnje, predvsem z diskriminacijo in nasiljem, je povezovanje z osebami, ki se identificirajo z enako ali vsaj podobno osebno okoliščino, hkrati eden od načinov za vzpostavljanje pozicij enakopravnosti. Primer identitetnih politik se kaže v gibanju za pravice žensk v šestdesetih letih 20. stoletja, ko so se pričele ženske boriti za pravico do splava, enako plačilo, enake možnosti itd.

Je koncept, ki opisuje skupek več osebnih okoliščin, na podlagi katerih so lahko posameznice_ki diskriminirane_i. Nobene izmed osebnih okoliščin, ki sestavljajo ta skupek, ne smemo obravnavati ločeno, saj le vse skupaj ustvarjajo specifično realnost. Primer uporabe tega koncepta: črnski feminizem, ki govori o tem, da se diskriminacije na podlagi rase (družbeni konstrukt in ne dano dejstvo), diskriminacije na podlagi pripadnosti družbenemu razredu in diskriminacije na podlagi spola ne more obravnavati ločeno.

Jezik je spolno nevtralen,
kadar se uporabljajo izrazi, ki nimajo spolnih konotacij. To se kaže v rabi besed, ki jasno ne opredeljujejo, o katerem spolu govori besedilo. Primer: namesto da napišemo »posamezniki se zbirajo na trgu«, napišemo raje: »osebe se zbirajo na trgu«. Drugi primer zajema vse ljudi, ne glede na spol, medtem ko prvi ne, saj se nanaša samo na osebe moškega spola. Jezikovna norma sicer določa, da so moške slovnične oblike besednih vrst uporabljajo tudi kot nevtralne slovnične oblike. Ta jezikovna norma je seksistična in odraža spolna razmerja moči v družbi.

pomeni kritiko vseh oblik normativnih spolnih usmerjenosti (heteronormativnost, homonormativnost). Kvir teorija poudarja raznolikost in nasprotuje gejevsko-lezbičnemu gibanju, ki skuša homoseksualnost predstaviti kot enako normalno kot heteroseksualnost. Nasprotuje tudi identitetnim politikam in trdi, da se kot kvir ni mogoče identificirati, ampak je mogoče kvirovske vrednote le živeti. Kvir zavrača asimilacijo in normalizacijo, nasprotuje konceptom normalnosti in je kritičen ne le do heteronormativnosti, temveč tudi do vojne, družine, istospolnih porok in asimilacijske politike lezbičnih in gejevskih gibanj. Pri tej kritiki uporablja nekonvencionalne politične strategije (civilna nepokorščina, performativnost … ) in se aktivno vključuje v druga socialna gibanja. Pomembno je poudariti, da kvir ni sopomenka za LGBTIQ+ (čeprav se jo tako uporablja), temveč ločena (anti)identiteta. Termin sam pa je reapropriacija (prisvojitev in transformacija) angleške besede queer, ki je imela zgodovinsko gledano negativno, žaljivo konotacijo. Primer kvirovske drže: ves denar, ki so ga namenili za politično kampanjo za sprejetje istospolnih porok v ZDA, bi bil veliko bolje porabljen, če bi ga namenili LGBTIQ+ mladim, ki doživljajo diskriminacijo in revščino ter so posledično brezdomci.

je krovni termin, ki zajema tudi bifobijo in se pogosto tudi uporablja namesto nje. Monoseksizem je predpostavka, da so oziroma bi morale biti vse osebe monoseksualne. Monoseksualnost pomeni privlačnost do samo enega spola. Monoseksualnost je privilegirana, hkrati so vse nemonoseksualne osebe sistematično postavljene in obravnavane kot manjvredne. Primer: za mnogo slavnih oseb se ne omeni, da so bile biseksualne (npr. Freddie Mercury, Virginia Woolf, Lady Gaga …). Biseksualnost se predstavlja kot zgolj fazo ali pa celo kot iskanje pozornosti.

Plačno vrzel Eurostat definira kot »razliko med povprečnim urnim plačilom zaposlenih moških in zaposlenih žensk oz. odstotek urnega plačila žensk glede na moške zaposlene«. (ITUC 2008, 47). Plačna vrzel pomeni, da ženske, ki opravljajo enako delo kot moški na istem delovnem mestu, dobijo manjše plačilo.

je posebna pravica, ugodnost, ki omogoča določenemu družbenemu sloju ali skupini poseben, boljši položaj. Na podlagi privilegija se izoblikujejo družbeni normativi in hierarhije. Primeri moškega privilegija: imam večjo verjetnost, da me zaposlijo in imel bom višjo plačo kot moje sodelavke. Če se odločim, da ne bom imel otrok, nihče ne bo podvomil v mojo moškost. Primeri heteroseksualnega privilegija: Lahko obiščem partnerko_ja v bolnišnici. Partnerko_ja lahko držim za roke v javnosti brez strahu.

je proces, kjer posameznica_k svojo spolno usmerjenost in/ali spolno identiteto razkrije sebi in/ali deli z drugimi. Je vseživljenjski proces, s katerim se lahko posameznica_k srečuje vsakodnevno. Primer: posameznica pove staršem, da je transspolna ženska.

Seksualno delo je opravljanje storitev ali dejavnosti, ki vključujejo spolne aktivnosti, z namenom finančne ali druge oblike kompenzacije. To lahko vključuje različne oblike dela, kot so prostitucija, nudenje erotičnih vsebin na spletu, erotično plesanje, delo v pornografiji in druge storitve, kjer je spolnost del nudenih storitev.

Razlika med seksualnim delom in spolnim izkoriščanjem je v tem, da seksualno delo temelji na prostovoljni odločitvi odrasle osebe, medtem ko spolno izkoriščanje vključuje prisilo, zlorabo ali trgovino z ljudmi, pri čemer oseba nima svobodne izbire glede sodelovanja.

je termin, ki se lahko navezuje na biološki spol (ang. sex), družbeni spol (ang. gender), spolno identiteto in spolne vloge.

je posamezničina_kova osebna identiteta in osebno doživljanje lastnega družbenega spola. Spolna identiteta se lahko ujema s posamezničinim_kovim spolnim izrazom, vendar ujemanje ni nujno. Primer: spolna identiteta je moški, ženska, aspolna oseba, nebinarna oseba itd.

so družbeno konstruirani in predpisani vzorci obnašanja, ki v naši družbi temeljijo na binarnosti ženskosti in moškosti. Spolne vloge v naši družbi so osnovane na heteronormativnosti in patriarhatu, zato imajo moškost in moške spolne vloge večjo družbeno moč. Primer: spolne vloge ženske zajemajo skrb za otroke ali starejše, gospodinjska dela, skrbijo za ohranjanje lepotnega, mladostnega in zaželenega videza itd.

je vidna zunanja predstavitev osebne spolne identitete. Spolni izraz se manifestira z oblačili, ličili, frizuro, (ne)britjem poraščenih delov telesa, telesno držo in mimiko, vedenjem v javnih in zasebnih družbenih okoljih. Spolni izraz lahko izraža ujemanje ali pa neujemanje s spolnimi vlogami/spolno identiteto, ki jih določa binarni spolni sistem. Primer: moj spolni izraz se spreminja glede na moje počutje tisti dan ali v nekem obdobju. Rad tudi nosim ličila, vendar pa se še vedno identificiram kot moški, zato ne maram, če ljudje predvidevajo mojo spolno identiteto ali usmerjenost.

je kot izraz nastal v ZDA v sedemdesetih letih 20. stoletja in označuje nevidne, družbeno konstruirane ovire, ki nastanejo zaradi vedenjskih in organizacijskih predsodkov, ki preprečujejo ženskam, da bi prevzele vodilna delovna mesta. Navkljub občutnemu napredku pri zmanjševanju spolne diskriminacije in navkljub temu, da ženske predstavljajo 40 % svetovne delovne sile, pa so ženske na vrhu še vedno osamljene (Kumin 2005).

je »skupek osebnih in kulturnih prepričanj, obnašanj in verovanj, agresivnega obnašanja, ki temelji na predsodkih, gnusu, strahu in/ali sovraštvu, usmerjenemu proti posameznicam_kom ali skupinam, ki ne ustrezajo družbenim pričakovanjem glede spolih norm ali le-te prestopajo. Transfobija še posebej vpliva na posameznice_ke, katerih spolna identiteta ali spolni izraz ne sovpada s spolom, ki jim je bil družbeno pripisan ob rojstvu […]« (ang. transrespect versus transphobia: working definitions). Primer: transfobija se kaže v tem, da trans ženski nekdo pravi, da ni prava ženska, ker njeno telo ni »žensko«.

izhaja iz definicije mizoginije, ki je sovraštvo do žensk, nezaupanje ali prepričanje, da so ženske manjvredne in posledično lahko spodbuja sovražno ali nasilno obnašanje in nevarnost za ženske. Ženskost in ženstvenost sta določeni kot manjvredni od moškosti in možatosti ter obstajata v dobrobit slednjih. Mizoginija obstaja kot neizogibna posledica patriarhata, kjer se ženske oziroma vse, kar je razumljeno kot žensko in ženstveno, vidi kot manjvredno. Lahko je bolj ali manj očitna, neposredna oz. posredna. Transmizoginija pa je mizoginija, ki prizadene specifično trans ženske, ki so pogosto žrtve nasilja prav zato, ker so diskriminirane kot transspolne osebe in še dodatno kot trans ženske. Primer: najbolj očiten primer transmizoginije so številni umori transspolnih žensk, ki vsako leto doletijo na stotine trans žensk, predvsem pa tiste, ki pripadajo nebelskim rasam.

je oseba, katere spolna identiteta ni cisspolna; pri transspolnih osebah se spol, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu, ne ujema s spolno identiteto in ali spolnim izrazom, ki jo čuti oseba sama in s katero se identificira. Transspolna oseba torej doživlja neujemanje med lastno spolno identiteto in tisto, ki ji je bila pripisana s strani družbe. Transspolne osebe lahko želijo svoje telo in zunanji videz prilagoditi svoji spolni identiteti (transseksualnost) ali pa ne pristajajo na to, da se morata telo in zunanji videz prilagoditi spolni identiteti. Primer: ob rojstvu mi je bil pripisan ženski spol; dano mi je bilo žensko ime in socializirana sem bila v skladu s tem, da sem ženska. Sama pa se nikoli nisem identificirala kot ženska in sem zato to doživljala kot nasilje nad svojo lastno identiteto, ki ni ženska, saj se identificiram kot transspolna oseba, ki je nebinarna/genderqueer/moški/itd.

je spolna identiteta, ki presega binarnost cisspolnosti; transspolnost ne temelji na nujnosti ujemanja ob rojstvu pripisanega biološkega spola in osebne spolne identitete, temveč zajema vse spolne identitete, ki niso v skladu s cisnormativnostjo. Transspolnost je krovni pojem za vse spolne identitete, ki so osnovane in/ali preoblikovane v skladu s posamezničnimi_kovi čutenji in doživljanji sebe. Sem sodijo različne identitete: transseksualne osebe, aspolne osebe (brez spola), nebinarne osebe (osebe, ki se ne identificirajo kot moški ali ženske), kraljice preobleke, transvestiti …