1. december je dan, ko se spomnimo vseh, ki živijo s hivom, ter vseh, ki so umrli zaradi hiva in aidsa. Je tudi trenutek, ko je treba poudariti, da je pravica do zdravja univerzalna, ter ko je treba opozoriti na izzive, ki še naprej oblikujejo lokalni in globalni odziv na hiv. Letošnja tema pod okriljem UNAIDS – „Premagovanje izzivov in preoblikovanje odziva“ – nas opominja, da dosežki zadnjih desetletij niso samoumevni. Svetovni odziv se namreč sooča z najhujšo krizo financiranja v desetletjih; mednarodna pomoč se je zmanjšala za 30–40 %, kar je zmanjšalo dostop do preventive, zdravljenja in skupnostnih storitev ter poglobilo neenakosti med ključnimi populacijami. Pritiski na demokratične vrednote, konflikti, kriminalizacija istospolne usmerjenosti in zmanjševanje podpore civilni družbi dodatno ogrožajo dosežen napredek.
Slovenija letos obeležuje 40 let organiziranega odziva na hiv in ostaja med državami z najnižjo pojavnostjo novih okužb. Po ocenah NIJZ v državi živi okoli 1000 ljudi s hivom, približno desetina pa za okužbo še ne ve. Velika večina tistih, ki so diagnosticirani, se uspešno zdravi in virusa ne morejo prenašati naprej. A kljub temu se še vedno soočamo s težavo, ki jo predstavljajo pozne diagnoze okužb s hivom; od začetka leta do 2. novembra je bilo zabeleženih 27 novih diagnoz, od tega kar 17 poznih, kar pomeni, da se ljudje s tveganji še vedno testirajo zelo pozno. Letos se je prvič od začetka epidemije v Sloveniji zgodilo, da so nove diagnoze med heteroseksualnimi osebami presegle število novih diagnoz med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.
Testiranje v skupnosti na hiv in druge spolno prenosljive okužbe, ki ga je Legebitra uvedla leta 2009 v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (IMI MF UL), ostaja eden ključnih ukrepov obvladovanja in preprečevanja širjenja hiva v Sloveniji. Testiranje poteka v tistih skupinah prebivalstva, ki ga najbolj potrebujejo, s tem testiranjem pa odpravljamo institucionalne ovire in strah pred stigmatizacijo. Od začetka testiranja leta 2009 do konca oktobra 2025 se je v programu testiralo 16.674 moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, testiranje pa je bilo v zadnjih šestih letih zaslužno za 15–50 % vseh odkritih diagnoz med to populacijo na nacionalni ravni. Testiranja potekajo v enajstih slovenskih mestih, izvajajo pa jih usposobljeni laični svetovalci, ki z vrstniškim pristopom zmanjšujejo strah, spodbujajo zaupanje in nudijo varno, uporabniku prijazno in nestigmatizirajočo storitev. Testiranju poleg partnerja IMI MF UL strokovno podporo nudijo tudi specialisti infektologije.
Za razširitev dostopa do testiranja med dodatne ranljive skupine je Legebitra skupaj s partnerji iz Društva Stigma, Slovenske filantropije in Univerze v Ljubljani pridobila sofinanciranje Evropske komisije za projekt Expand. Ta je omogočil testiranje med migranti, uporabniki drog ter seksualnimi delavkami in delavci – skupinami, ki se pogosto srečujejo z jezikovnimi, socialnimi in administrativnimi ovirami pri dostopu do testiranja in zdravljenja spolno in krvno prenesenih okužb. Od začetka leta 2024 do konca oktobra 2025 je bilo testiranih 1.281 oseb, odkritih pa je bilo 117 različnih okužb, med njimi tudi tri okužbe s hivom. Projekt zagotavlja tudi aktivno podporo pri vključevanju v zdravstveno oskrbo, kar je ključno pri osebah iz ranljivih skupin, ki so pogosto nezaupljive do institucij ali pa imajo otežen dostop do zdravstvene oskrbe.
Ob Svetovnem dnevu aidsa 2025 pozivamo k okrepitvi dostopnega, vključujočega in nestigmatizirajočega testiranja; k zagotovljenemu, stabilnemu in dolgoročnemu financiranju skupnostnih programov na področju hiva; k širšemu dostopu do PrEP-a za vse, ki ga potrebujejo; ter k zmanjševanju strukturnih ovir, ki ranljivim skupinam preprečujejo pravočasno vključitev v oskrbo. Pozna diagnoza mora postati izjema, ne pravilo.
Ob 40. obletnici organiziranega odziva na pojav epidemije hiva in aidsa v Sloveniji je Ministrstvo za zdravje Društvu Legebitra podelilo priznanje za večdesetletni prispevek k preprečevanju in omejevanju širjenja te okužbe. Rezultati našega preventivnega delovanja, testiranja v skupnosti in podpore osebam, ki živijo s hivom, dokazujejo, da nevladne organizacije opravljamo pomembno delo na področju zdravja skupnosti in javnega zdravja ter da lahko z našim pristopom ustvarjamo družbo, v kateri ima vsakdo možnost skrbeti za svoje zdravje brez strahu in brez ovir. Bistvo našega dela je izgradnja bolj zdrave in bolj vključujoče družbe za vse.
