O humanih virusih papiloma – HPV, ki so najpogostejša spolno prenosljiva okužba, je bilo že veliko povedanega, še posebej glede cepljenja deklet proti visokorizičnim sevom virusa, ki lahko povzročijo predrakave in rakave spremembe spolovila in zadnjika.
Po različnih študijah je prevalenca virusa oziroma virusov iz skupine HPV v splošni populaciji med 60 % in 80 %. Pri večini oseb se virus sam izloči po približno dveh letih, pri manjšem deležu okuženih pa se lahko sčasoma pojavijo anogenitalne bradavice. Še redkeje pri posameznikih pride do predrakavih sprememb in razvoja raka.
Bolj problematično se po besedah kirurga dr. Boštjana Mlakarja HPV obnaša pri HIV-pozitivnih osebah. Zaradi okvarjenega imunskega sistema je pri njih kar 60-krat večja možnost za razvoj raka. »To je problem, s katerim se bomo šele pričeli soočati«, pravi. »Včasih so osebe s HIV-om zbolele za aidsom in umrle, še preden bi se lahko pojavil rak, ki se razvije šele nekaj desetletij po okužbi s HPV. Zdaj, ko ljudje ne umirajo več zaradi HIV-a in živijo dolgo, pa se bo verjetno povečala incidenca raka zadnjika pri teh osebah, natančneje pri MSM.« Zato je vsekakor priporočljivo, da osebe, ki živijo s HIV-om, opravijo proktološki pregled enkrat letno.
Sicer pa je Odbor za cepiva in imunizacijo pri britanskem Ministrstvu za zdravje lansko leto predlagal možnost cepljenje proti HPV za vse MSM, ki še niso okuženi z visokorizičnimi tipi tega virusa, raziskava na Irskem pa je pokazala, da 47 % HIV-pozitivnih MSM ni okuženih, s katerim od dveh najbolj rizičnih tipov HPV, zato bi za njih cepljenje bistveno zmanjšalo možnost razvoja raka zadnjika, ki je sicer bolezen z visoko obolevnostjo in umrljivostjo.
Mitja Ćosić
