Svetovni dan aidsa, ki ga že več kot 35 let obeležujemo 1. decembra, je bil nekoč namenjen predvsem solidarnosti z obolelimi in spominu na umrle zaradi te bolezni. Danes pa je tudi priložnost za refleksijo o doseženem napredku. Skoraj tri desetletja so minila, odkar so zdravila proti hivu pomagala obvladati ‘kugo dvajsetega stoletja’.
Kljub temu ostaja ključno opozorilo: zdravila ne morejo pomagati, če ljudje nimajo dostopa do zdravljenja. Globalno gledano več kot 9 milijonov ljudi z virusom hiv še vedno nima dostopa do zdravil, ki jim lahko rešijo življenje. Glavni razlogi za to so pomanjkljivi zdravstveni sistemi, diskriminacija, stigmatizacija ter omejeni finančni in človeški viri v državah z nizkimi in srednjimi prihodki. Hiv je postal obvladljiva kronična bolezen za tiste z dostopom do zdravljenja, a številni te možnosti nimajo, kar vodi v nepotrebne smrti in širjenje virusa.
V Sloveniji lahko s ponosom poudarimo, da smo uspešni pri obvladovanju epidemije hiv/aidsa. Imamo učinkovit sistem testiranja v skupnosti za najranljivejše skupine prebivalstva. Naš zdravstveni sistem zavarovanim osebam omogoča dostop do najsodobnejših protiretrovirusnih zdravil. Zaradi dobrega ozaveščanja in zgodnjega odkrivanja okužb je širjenje virusa pri nas relativno omejeno, zato imamo enega najnižjih deležev okužb v Evropi. Pomembno pa je, da si še naprej prizadevamo za zmanjšanje stigme, ki jo doživljajo osebe s hivom, ter krepimo zavedanje o pomenu preventive, testiranja in vključujočega pristopa do vseh skupin prebivalstva. Opozarjamo tudi na osebe, ki živijo v naši državi, a nimajo dostopa do zdravljenja okužbe s hivom, virusnih hepatitisov in spolno prenosljivih okužb. Težav nimajo zgolj nezavarovane osebe. Kljub pravilom obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki zavarovanim osebam na papirju omogočajo enostaven dostop do diagnostike in zdravljenja spolno prenosljivih okužb brez napotnic, sistem v praksi še vedno ne deluje dobro. Odkrivanje in zdravljenje spolno prenosljivih okužb se ponekod še vedno pogojuje z izdano napotnico izbranega osebnega zdravnika.
V letu, ki mineva, smo na Legebitri skupaj s partnerji – Društvom Stigma, Slovensko filantropijo in Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani – uspešno pričeli z izvajanjem projekta Expand. Ta projekt naše uveljavljeno testiranje v skupnosti na hiv, virusne hepatitise in spolno prenosljive okužbe širi na tri dodatne ranljive skupine: migrante, osebe, ki uporabljajo drogo, in osebe, ki se ukvarjajo s seksualnim delom. Od januarja do konca oktobra smo testirali 392 oseb iz teh ciljnih skupin in prepoznali 56 različnih okužb. Uspešno smo nadaljevali tudi s testiranjem v skupnosti za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi. V okviru tega programa, ki je letos praznoval 15. obletnico delovanja, smo od leta 2009 do konca letošnjega oktobra testirali skoraj 15.000 oseb. Letno testiramo več oseb na hiv, kot jih prek programov anonimnega testiranja največji slovenski zdravstveni ustanovi. Z zadovoljstvom ugotavljamo uspeh tega programa, ki pomembno razbremenjuje slovenski zdravstveni sistem. Obenem opozarjamo, da bo njegova trajnost zagotovljena le, če bo zanj na voljo dovolj sredstev.
Pozdravljamo tudi sprejetje Zakona o pravici do pozabe pred nekaj dnevi. Ta zakon bo omogočil, da osebe, ki živijo s hivom, in osebe po ozdravljenem hepatitisu C dostopajo do kreditnih in zavarovalnih produktov, kar bo odpravilo diskriminatorno prakso, ki jim je oteževala dostop do teh storitev. Za zmanjšanje stigmatizacije oseb s hivom je ključno poudarjati N = N (nezaznavno je neprenosljivo), kar smo naslovili s kampanjo, zagnano ob Evropskem tednu testiranja.
Ob Svetovnem dnevu aidsa pozivamo k solidarnosti z vsemi, ki živijo s hivom, ter k nadaljnji podpori programov, ki omogočajo dostop do odkrivanja okužb in zdravljenja za vse. Hiv ni zgolj zdravstvena težava, temveč družbeni izziv, ki ga lahko premagamo le z enotnostjo in odgovornostjo.
