Slovenija na področju obvladovanja hiva že vrsto let dosega izjemne rezultate in se po merilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ter UNAIDS uvršča med države z nizko stopnjo epidemije. Konec leta 2024 je pri nas živelo približno 1.000 oseb s hivom, velika večina prepoznanih se uspešno zdravi, kar 98 % med njimi pa dosega nezaznavno virusno breme (N=N), kar pomeni, da virusa ne morejo prenesti naprej. Kljub temu velik javnozdravstveni izziv ostajajo druge spolno prenosljive okužbe (SPO), predvsem klamidija, gonoreja in sifilis, ter dejstvo, da je bila leta 2024 več kot polovica (53 %) novih diagnoz hiva postavljena pozno. Vsak dan se po svetu več kot milijon ljudi okuži s povzročitelji spolno prenosljivih bolezni, te okužbe pa so neposredno povezane z resnimi zapleti, vključno z rakom in neplodnostjo.
V odgovor na te izzive je slovenska vlada spomladi sprejela novo celostno desetletno strategijo preprečevanja in obvladovanje hiva,hepatitisa B in C ter spolno prenosljivih okužb. Pomembni del te strategije je program testiranja v skupnosti MSM (moški, ki imajo spolne odnose z moškimi),ki ga organizira Legebitra v partnerstvu z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Unioverze v Ljubljani. Javnozdravstvena stroka že dolgo poudarja, da klasično testiranje v zdravstvenih ustanovah pogosto ne doseže tistih, ki nosijo največje breme okužb. Programi v skupnosti so se izkazali za najučinkovitejši model na terenu. Ponujajo varno, sproščeno in povsem zaupno okolje brez belih halj, dolgih čakalnih vrst, moraliziranja ali sramu. Uporabniki lahko ob obisku prevzamejo tudi brezplačne preventivne materiale (kondome, lubrikante) ter osveščevalne letake in brošure. Nova državna strategija prinaša pomemben premik, saj se je Ministrstvo za zdravje (MZ) zavezalo, da bo skozi obdobne javne razpise dolgoročno sistemsko krepilo in stabilno sofinanciralo prav ta nevladni model testiranja.
Podatki kažejo, da MSM v Sloveniji nosijo največje breme okužb s hivom in drugimi SPO. Posebej ranljivi so mladi MSM in transspolne osebe. Preventivni programi morajo zato vključevati dokazano učinkovite aktivnosti spodbujanja preventivnega vedenja. To vključuje spodbujanje varnejše spolnosti z uporabo kondoma in lubrikanta, rednega testiranja, spodbujanja zdravstvene pismenosti ter pravočasnega zdravljenja SPO.
Okrepiti je potrebno boljšo dostopnost do cepljenja proti HPV, hepatitisu A in B, mpoksu. MSM je treba še bolj podrobno informirati o pomembnosti zaščitnih strategij PrEP in PEP, s tema možnostma pa seznanjati tudi splošno javnost.
Ker je tveganje za okužbe s hivom, hepatitisi in drugimi spolno prenosljivimi okužbami še posebej veliko pri kemseksu, nova strategija namenja posebno pozornost tudi temu področju. Izjemnega pomena so pravočasne in zgodnje intervencije za odvračanje od uporabe oziroma injiciranja drog ter prekomerne uporabe alkohola. Hkrati načrt poudarja pomembnost pravočasnega zaznavanja težav z duševnim zdravjem ter usmerjanja uporabnikov v ustrezne specializirane programe pomoči. Pri izvajanju teh terenskih preventivnih aktivnosti in programov ozaveščanja pa ne sodeluje le Legebitra, temveč tudi druge nevladne organizacije, ki jih Ministrstvo za zdravje sofinancira preko rednih obdobnih javnih razpisov. S tem država skozi partnersko sodelovanje z nevladnim sektorjem zagotavlja široko mrežo podpore, ki je blizu uporabnikom in skupaj z dostopnim testiranjem tvori celostno varovalno mrežo za spolno ter splošno zdravje skupnosti.
