Včeraj je v sklopu Ljubljana Pride 2015 v Pritličju potekala okrogla miza na temo “(Ne)vidnost transspolnih oseb in tematik znotraj LGBT skupnosti”. Gostje so bile_i: Anja Koletnik (Transfeministična iniciative TransAkcija), Mitja Blažič, aktivist za človekove pravice LGBT oseb, Morana Biljaković (TransAid Croatia, Trans Mreža Balkan) in Viktorija Ćurlin (TransAid Croatia, Trans Mreža Balkan). Pogovor pa je moderirala Eva Gračanin iz DIC Legebitre.
Govornice_ki so z nami delile_i svoje poglede in izkušnje o tematikah transspolnosti v aktivizmu. Razpravljale_i so o tem, kje je mesto črke T znotraj LGBT skupnosti, ali se vedno dejansko pomisli na transspolne osebe in tematike, predvsem pa je bil poudarek na razmišljanju o tem, kako lahko pripadnice_ki skupnosti aktivno delujejo vključujoče do transspolnih oseb in tematik.
Morana Biljaković iz TransAid Croatia je kot najpomembnejše vodilo izpostavila solidarnost. Meni, da se je pomembno zavedati, da trans aktivizma ni brez transspolnih aktivistk_ov, ki so tiste_i, ki morajo definirati svoje gibanje in izraziti svoje potrebe. Vsekakor pa je pri tem ključna podpora širše mreže organizacij in posameznic_kov. Na Hrvaškem se solidarnost odraža v široki podporni mreži, ki zelo dobro deluje, vključuje pa tako lezbične, feministične, delavske organizacije kot sodelovanje z Zagreb Pridom.
Kot enega izmed najbolj učinkovitih načinov vključevanja T v skupnosti in širše je Biljaković prepoznala jezik, kiga vidi kot zelo močno in subverzivno orodje, s katerim lahko prav vsak_a izmed nas vpliva na družbeno realnost (primer je uporaba podčrtaja v pisanju).
Viktorija Ćurlin je povedala, da si pri TransAid Croatia aktivno prizadevajo, da nobena črka v kratici LGBT ne bi bila zapostavljena. Pri tem se ji zdi nujno zavedanje o razmerjih moči tudi znotraj skupnosti in to, da smo vseskozi pozorne_i na to, kaj se dogaja. Kot pomemben pristop je izpostavila medpresečnost. Letos bosta tako v sklopu dogodkov Zagreb Prida izpostavljeni zelo pomembni temi, in sicer pravno priznanje spola in seksualno delo. Po mnenju Viktorije Ćurlin je za vključevanje transspolnih oseb in tematik nujna dostopnost, saj vse osebe nimajo enakih izhodišč in možnosti. Zato si je pomembno aktivno prizadevati, da omogočimo prostor transspolnim osebam, da sploh lahko pridejo do položajev, kjer lahko odločajo o svojih pravicah.
Mitja Blažič je povedal, da je treba revidirati aktivizem zadnjih trideset let in da je treba vanj poleg spolne usmerjenosti enakovredno vključiti tudi spolne identitete in spolne izraze. Meni, da je treba implementirati nova spoznanja in podpreti transspolno gibanje, ki se začenja oblikovati.
Po njegovem mnenju je najbomembnejši ozaveščen pristop, ki terja razmislek skupnosti LGBT+ pri vključevanju do sedaj manj vidnih identitet. Transspolne osebe in tematike so bile v nekolikšni meri sicer prisotne v dosedanjem aktivizmu in na paradah ponosa, vendar pa se je vključevanja transspolnih oseb treba lotiti načrtno in zavestno. Odgovor na to, kako smo lahko kot skupnost bolj vključujoče_i do transspolnih oseb in tematik, Blažič vidi v ukrepih, kot so spolno nevtralna stranišča, vključevanje transspolnih oseb v upravne odbore organizacij, v kritičnosti do asimilacijskih gibanj in podpori Transfeministični iniciativi TransAkcija, ki je že zelo aktivna v svoji progresivni politiki.
Tudi Anja Koletnik kot najpomembnejše vodilo v gibanju LGBT+ vidi solidarnost in pripoznavanje drug drugega. Kot zelo pomembno za trans gibanje pri nas razume povezovanje, vendar pri tem poudarja, da je potrebno sodelovanje na ravni organizacij in ne zgolj posameznih oseb. Za vključenost transspolnih oseb in tematik je po mnenju Anje Koletnik potrebnega veliko zavestnega truda s strani skupnosti LGBT+. Tako predlaga, da se organizirajo specifični dogodki specifični o tematikah transspolnosti. Pomembno pa je tudi, da se pri preostalih dogodkih jasno artikulira, ali so dobrodošle tudi transspolne osebe, saj na tej točki to, žal, še ni samoumevno. Poudarja, da se aktivizem nikakor ne sme zaključiti pri boju za enakopravnost partnerstev, ki je trenutno aktualen, in kot najpomembnejši boj na področju pravic transspolnih oseb izpostavlja pravno priznanje spola. Tudi ko bo šlo za pravno priznanje spolna, bo potrebna široka podpora skupnosti in seveda vseh preostalih posameznic_kov.
Okroglo mizo vidimo kot zelo pomemben korak za trans aktivizem v Sloveniji – gibanje, ki je šele v nastajanju. Prav zato imajo tovrstni dogodki velik pomen, saj z njimi odpiramo diskurze med LGBT+, feminističnimi in drugimi aktivisti_kami. Prav solidarnosti in povezovanje pa sta ključna za uspeh kateregakoli gibanja.
Ana Grm
