Letos so minila štiri desetletja, odkar so bili opisani prvi primeri bolezni, ki je kmalu postala znana kot aids. Takrat, spomladi 1981, so znane primere bolnih in mrtvih še lahko preštevali v desetinah. Danes pa s hivom po ocenah UNAIDS po vsem svetu živi 38 milijonov ljudi, in prav toliko jih je zaradi aidsa od leta 1981 umrlo.
Samo v lanskem letu 680 tisoč. Najbolj črnih je bilo prvih 15 let pandemije, nato pa so prišla učinkovita zdravila in število smrti v razvitem svetu, kjer so bila ta zdravila na voljo, je pričelo naglo upadati. Število novih okužb se je po svetu od leta 1997 zmanjšalo za več kot 50 %. Dostop do zdravil, ki rešujejo življenja, ima 27 milijonov ljudi. Odgovor vlad, znanosti, civilne družbe in pogumnih posameznic_kov na epidemijo hiva in aidsa je prinesel sijajen napredek na področju preprečevanja, prepoznavanja in zdravljenja okužbe s hivom.
V Sloveniji, kjer smo prve primere okužbe s hivom zaznali konec leta 1985, prvi primere razvite bolezni aids pa poleti 1986, smo imeli vse od začetka epidemije srečo, da smo imeli relativno malo primerov okužb in da so bila že kmalu po vpeljavi učinkovitih terapij sredi devetdesetih let tudi pri nas na voljo vsa sodobna zdravila za zdravljenje okužbe s hivom.
Tudi danes so osebe s hivom v Sloveniji deležne najsodobnejše zdravstvene oskrbe, za kar gre zahvala strokovnjakinjam_om Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. To je pomembno tako za ohranjanje zdravja oseb s hivom kot tudi preprečevanje širjenja virusa, saj se pri osebah s hivom, ki se zdravijo s protivirusnimi zdravili, aids ne razvije, obenem pa te osebe hiva ne morejo prenesti na druge. Da pa bi lahko pričeli z zdravljenjem, morajo osebe s hivom sploh poznati svoj status.
Zato je testiranje na hiv eden najpomembnejših ukrepov za zagotavljanje zdravja in preprečevanje novih okužb. Veseli nas, da Ministrstvo za zdravje RS, Mestna občina Ljubljana in Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih oraganizacij (FIHO) podpirajo Legebitrino testiranje na hiv, virusne hepatitise in spolno prenosljive okužbe za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), ki ga izvajamo v partnerstvu z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Ta naša dejavnost pomembno prispeva k omejevanju epidemije in upamo, da bo država naše testiranje, ki ga je kot primer dobre prakse prepoznala tudi Svetovna zdravstvena organizacija, podpirala še naprej.
Upamo, da bo skladno z napovedmi stroke z novim letom 2022 tudi v Sloveniji končno na voljo učinkovita zaščita pred okužbo s hivom, PrEP, ki bo ob vseh ostalih ukrepih še dodatno omejila nepotrebne nove okužbe s hivom. Od leta 2016, ko smo imeli največ novih diagnoz okužb s hivom, se število teh diagnoz zmanjšuje. Slovenija je zato primer, kako lahko zgledno sodelovanje države, medicinske stroke in civilne družbe prinese odlične rezultate v boju proti hivu. Poskrbimo, da tako tudi ostane.