Časovnica mejnikov razvoja Legebitre v prvih dvajsetih letih je eden prvih poskusov sistematičnega zapisa zgodovine Legebitre, zato ima vse značilnosti prvih korakov:
- ambicioznost, a hkrati plahost;
- naštevanje letnic in dejstev, ki jim manjkajo podrobnosti;
- manko anekdot in osebnih zgodb oseb, ki so bile in so vpletene v razvoj Legebitre;
- zagotovo pa tudi nenamerno izpustitev kakšnega mejnika, ki se je izgubil v vročičnem zbiranju in preverjanju podatkov.
Časovnica je zato nikoli dokončana zgodba, še ne do konca izkopana arheološka najdba, ki jo je treba analizirati in postaviti v kontekst drugih družbenih dogajanja v tem obdobju. Kar pa se nam zdi pomembno pri tem, je, da zgodovino pišemo same_i in skupaj z vami odkrivamo korenine, koreninice, veje in vejice razvoja Legebitre.
Začelo se je takole …
Poleti leta 1997 se je Miha Lobnik udeležil konference mednarodne organizacije IGLYO (International Lesbian, Gay, Bisexual and Transgender Youth and Student Organization) v Pisi, Italiji. Na konferenci o homofobiji in fašizmu so mlade_i iz vse Evrope izvedele_i več o preganjanju LGBT-oseb v času fašizma in nacizma. Miha Lobnik se je prav tam prvič srečal z mladimi aktivisti in aktivistkami iz vse Evrope. Soočen z različnimi mladinskimi aktivizmi je spoznal različne pristope, kako so mladi takrat aktivno delovali.
Najtesnejše stike je vzpostavil z Belgijkami_ci, zato se je v naslednjem letu posebej poglobljeno seznanil z belgijskim modelom mladinskih skupin. Slovenijo je že konec leta 1997 obiskal belgijski aktivist, ki je aprila 1998 za izobraževanje mladih aktivistov v okviru IGLYO-a v Antwerpnu pripravil poseben seminar: Kako vzpostaviti in voditi mladinske LGBT-skupine.
Odločitev za ustanovitev skupine je Miha Lobnik sprejel marca 1998. Pripravil je projekt “Alternativna spolna usmerjenost” in ga naslovil na Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani). Namen projekta je bil ozaveščanje študentk_ov na področju spolne usmerjenosti in priprava pogojev za ustanovitev prve tovrstne študentske mladinske skupine. K sodelovanju pri projektu je povabil Tadeja Reissnerja, ki se je Lobniku pridružil aprila 1998, ko se je v belgijskem Antwerpnu udeležil seminarja o ustanavljanju mladinskih skupin.
Po vrnitvi s seminarja o ustanavljanju mladinskih skupin sta maja 1998 Miha Lobnik in Tadej Reissner začela sestavljati ustanovitveni odbor skupine Legebitra. K sodelovanju sta povabila Jasno Magič in Majo. Ustanovitveni dokument “Pravila skupine Legebitra” so omenjene_i štirje sprejele_i 10. junija 1998 na vrtu Lobnikove domače hiše. Sestanki vodilnega odbora so v prvem letu potekali na njihovih domovih.
Junija 1998 so člani_ce ustanovitvenega odbora skupine Legebitra pripravile_i prvo aktivnost skupine Legebitra: pogovor z naslovom: »Coming out – ključni korak istospolno usmerjenih mladih?«, ki se je odvil v prostorih ŠOU v Ljubljani. Sledili sta še dve aktivnosti: izlet na Rožnik in pa ogled filma z gejevsko tematiko v ljubljanskem kinu Vič. Zaključni dogodek je bil pogovor z gostom, belgijskim aktivistom, Krisom Vanhemelryckom, ki je govoril o življenju istospolno usmerjenih mladih in delovanju mladinskih LGBT-skupin v Belgiji.
Četrtega julija 1998 so se člani_ce ustanovitvenega odbora skupine Legebitra s posebnimi, prvimi majicami z logotipom Legebitre in večjim platnom, na katerem je pisalo Legebitra, skupaj udeležile_i Parade ponosa na Dunaju in tako prvič v zgodovini kot skupina nastopile_i na nekem LGBT-dogodku.
Jeseni 1998 je glavni odbor skupine Legebitra k aktivnem delu v skupini Legebitra povabil člana Romana Kuharja. Aktivnosti skupine so sedaj pripravljale_i tedensko, vsak petek ob 16. uri v sejni sobi ŠOU v Ljubljani, na Kersnikovi 4.
V šolskem letu 1998/1999 je skupina Legebitra izvedla skupno 22 aktivnosti, večinoma pogovornih, nekaj športnih izletov, skupnih ogledov filma in pa zaključni piknik za Savo, ki je pomenil tudi prvo obletnico ustanovitve skupine.
Januarja 1999 so pri skupini Legebitra po belgijskem vzoru organizirale_i prvi tabor. Tabor je potekal med vikendom na Medvedjem brdu nad Logatcem v centru šolskih in obšolskih dejavnosti. Že prvega tabora se je udeležilo prek 20 mladih. Pri mladih LGBT-osebah je še danes ena bolj priljubljenih aktivnosti.
V sezoni 1999/2000 so pri skupini Legebitra prešle_i na nov način obveščanja svojih vedno številčnejših članic_ov. Namesto dotedanjih plakatov so program Legebitre začele_i sporočati tako, da so članicam_om domov pošiljale_i mesečni bilten, ki so ga poimenovale_i Legebitrina oznanila. Ta so se kmalu razširila in so vsebovala tudi razne druge tematike. Program Legebitre je takrat redno obsegal štiri aktivnosti na mesec: dve debati, en rekreativni izlet in eno družabno popoldne, maja 2000 pa se je sezona zaključila s piknikom ob Savi.
Poleti 2001 so aktivne_i člani_ce skupine Legebitra sodelovale_i pri pripravi in izvedbi protesta proti homofobiji, ki je pomenil začetek parad ponosa v Sloveniji. Na zboru pred galerijo Škuc so razgrnile_i velik transparent Legebitre in nastopale_i v različnih medijskih zapisih.
Leta 2001 je Miha Lobnik z dvemi_a sodelavkama_cema ustanovil Društvo prijateljev Legebitre. Društvo, ki je bilo decembra 2001 vpisano v register društev pri Upravni enoti Ljubljana, je bilo ustanovljeno s ciljem podpore krepitvi dejavnosti skupine in razvoj drugih programov – svetovanj, podpore in zagovorništva za LGBT-mlade.
Šestega julija 2002 je društvo Legebitra v posebnem sodelovanju s takratno županjo Mestne občine Ljubljana Viko Potočnik ter s Sekcijo ŠKUC Magnus, Sekcijo ŠKUC LL, z Roza klubom, društvom Out in Slovenija in s Klubom Libero koordiniralo prvo Parado ponosa, ki se sicer v Sloveniji zgodi drugič. Na čelu Parade ponosa so hodile_i z velikim transparentom Legebitra. Na paradi so korakale_i od Metelkove do Prešernovega trga, kjer je zbrane nagovoril predsednik Društva prijateljev Legebitre, Miha Lobnik.
Leta 2002 se je Legebitra pridružila organizaciji ILGA Europe, ki je neodvisna mednarodna nevladna krovna organizacija, ki danes združuje 400 organizacij iz 45 evropskih držav. Ustanovljena je bila leta 1996 in je del organizacije ILGA, ki deluje od leta 1978. Legebitra je sicer že v prvih letih obstoja postala tudi članica mednarodne organizacije IGLYO (International Lesbian, Gay, Bisexual and Transgender Youth and Student Organization).
V šolskem letu 2002/2003 je Legebitra pripravila širši projekt z namenom ugotoviti, kakšne informacije o spolni usmerjenosti so na voljo srednješolkam_cem. Zanimalo jih je, koliko srednjih šol še vedno preprečuje, da bi bili v njihovih knjižnicah na voljo brezplačni izvodi Legebitrinih Oznanil. Cilj projekta je bil ustvariti pritisk na odgovorne na Ministrstvu za šolstvo, da bi v šole uvedle_i več relevantnih informacij o istospolni usmerjenosti, ki bodo koristile vsem mladim. Spregovorile_i so tudi o varnosti šolskega prostora za vse, torej tudi za razkrite istospolno usmerjene dijake_inje.
Petnajstega julija 2003 Legebitra skupaj s Sekcijo ŠKUC Magnus in Sekcijo ŠKUC LL ter z Roza klubom v vladno proceduro vloži predlog Zakona o partnerski skupnosti, ki vključuje enake pravice, kot jih imajo raznospolni pari, razen pravice do skupne posvojitve otrok.
Leta 2005 je Legebitra začela intenzivno sodelovati tudi z Ministrstvom za zdravje, ki se je takrat z javnim razpisom za nevladne organizacije odzvalo na nenaden porast novoodkritih primerov hiva v skupini MSM (moški, ki imajo spolne odnose z moškimi).
Leta 2006 se ime društva spremeni iz Društvo prijateljev istospolno usmerjenih Legebitra v Društvo Kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra. Hkrati se spremeni tudi sedež; Legebitra se s Kersnikove ulice preseli na Trubarjevo cesto 76a, kjer še danes domuje Mladinski center Legebitra.
Leta 2006 se je ob podpori COC Netherlands in Mestne občine Ljubljana odprl informacijski center na Trubarjevi cesti v Ljubljani. Javna otvoritev novih prostorov je bila 18. januarja 2006. V društvu se takrat lotijo svetovanja, preventive in zagovorništva na širšem LGBT-področju. Na isti lokaciji danes potekajo aktivnosti Mladinskega centra Legebitra, programa Svetovanje in samopomoč za istospolno usmerjene, testiranja na hiv in druge spolno prenosljive okužbe ter druge aktivnosti Legebitre in gostujočih organizacij.
Junija 2006 se je pri Legebitri zaposlila prva oseba, in sicer za polovični delovni čas. Od takrat je število zaposlenih oseb počasi raslo, se občasno zmanjševalo, pa spet zraslo. Leta 2018 je na Legebitri zaposlenih 11 oseb, prostovoljsko delo pa opravlja okrog 60 prostovoljk_cev.
Leta 2007 je Legebitra dobila stalno_ega predstavnico_ka v nacionalni Komisiji za AIDS, ki deluje pod okriljem Ministrstva za zdravje. Prvi in dolgoletni predstavnik v komisiji je bil Miha Lobnik, leta 2016 ga je to postal Mitja Ćosić.
Marca 2007 je Društvo Legebitra pridobilo status humanitarne organizacije. Status lahko pridobijo tiste organizacije, ki imajo ustrezen javni pomen in izvajajo strokovno utemeljene programe na področju socialnega in zdravstvenega varstva. Takratno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je ugotovilo, da Legebitra izpolnjuje vse pogoje.
Maja 2007 je nekaj mladih iz Legebitre, Slovenske filantropije in Centra za neformalno izobraževanje Slovenije prvič predstavilo inovativen projekt promocije raznolikosti in sprejemanja z naslovom: Živa knjižnica – ne sodi knjige po platnicah!
Živa knjižnica je sredstvo, pri katerem s pomočjo metode aktivnega dialoga aktivno ozaveščamo in izobražujemo o človeških vrednotah, človekovih pravicah in spodbujamo razpravo o predsodkih in stereotipih v družbi. Metoda Žive knjižnice bralko_ca sooči z lastnimi predsodki in stereotipnimi predstavami ter nudi konkretno možnost se v živo srečati z lastnim stereotipom. Knjige v Živi knjižnici so namreč predstavnice_ki različnih manjšin, družbeno ogroženih skupin oziroma vse_i, ki se v svojem življenju soočajo s predsodki, in so pripravljene_i o svoji izkušnji govoriti. Danes Živo knjižnico izvaja vsaj 16 nevladnih organizacij po vsej Sloveniji, povezanih v mrežo.
Maja 2007 se bilten Oznanila razvije v revijo Narobe. Narobe je bil med letoma 2007 in 2016 edini redno izhajajoči alternativni skupnostni tiskani LGBT-medij. Izhajal je štirikrat letno v nakladi 800 izvodov. Prvi in edini urednik revije je bil dr. Roman Kuhar. V desetih letih je izšlo 32 številk, za revijo pa je pisalo 141 pisk_cev. Vzporedno z revijo so zapisi izhajali tudi na Narobe blogu, ki je še vedno dostopen na www.narobe.si.
Med leti 2009 in 2012 je Legebitra pozorno spremljala in sodelovala na razpravah delovnih teles odborov državnega zbora ob sprejemanju novega Družinskega zakonika. V prvotni verziji je Družinski zakonik izenačeval istospolna in raznospolna partnerstva, vendar je nato zaradi nestrinjanja v koaliciji potrjeni predlog uvajal dve ločeni skupnosti, zakonsko zvezo in partnersko skupnost, ki bi se poleg imena ločile le po pravicah istospolnih parov do skupne posvojitve otrok in oploditve z biomedicinsko pomočjo. Leta 2012 je bil zakon na referendumu zavrnjen.
Novembra 2009 je Legebitra organizirala prvo terensko testiranje na hiv in druge SPO (spolno prenosljive okužbe). Testiranje je potekalo v ljubljanskem klubu k4, testiralo pa se je 50 ljudi.
Avgusta 2010 je Legebitra postala članica Slovenske mreže prostovoljskih organizacij, ki je nastala kot odgovor na skupno potrebo posameznic_kov, organizacij in družbe po promociji prostovoljstva in prepoznavanju vrednosti prostovoljskih aktivnosti. Mreža danes združuje več kot 1.500 organizacij.
Oktobra 2010 je Legebitra pridobila status organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva. Njene preventivne in podporne zdravstvene programe na področju hiva ves čas podpira tudi Mestna občina Ljubljana, sčasoma pa je pridobila tudi podporo Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS – FIHO in farmacevtskih podjetij.
Januarja 2012 se je Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra pridružilo krovni mreži slovenskih nevladnih organizacij CNVOS, ki združuje več kot 1.100 različnih zvez in posameznih društev, zavodov in ustanov.
Marca 2012 se je Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra pridružilo Ljubljanski mreži info točk L’mit. Ljubljanska mreža info točk-L’MIT je mreža 8 neprofitnih organizacij, ki zbira, objavlja in brezplačno posreduje raznolike informacije za mlade in mladinske organizacije v Ljubljani.
Leta 2014 je zaživel DIKE, projekt opolnomočenja LGBT-oseb in nevladnih organizacij za odpravljanje sistemske in strukturne diskriminacije istospolno usmerjenih oseb, krepitev aktivnega državljanstva, vladavine prava, demokracije in socialne pravičnosti. Šlo je za serijo aktivnosti za krepitev socialnega partnerstva z relevantnimi deležnicami_ki (aktivisti_kmi za človekove pravice LGBT-oseb, nevladnimi organizacijami LGBT, ostalimi nevladnimi organizacijami, državnimi institucijami na lokalni in nacionalni ravni, akademsko sfero …). Projekt je koordinirala Legebitra.
DIKE je zelo pomemben tudi zato, ker so se iz njega razvile spletna stran www.lgbtpravice.si, Pravna svetovalnica LGBT in pa Odvetniška mreža. Delo Pravne svetovalnice LGBT od študijskega leta 2017/2018 poteka v okviru Pravne svetovalnice za varstvo pred diskriminacijo, ki se na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani izvaja kot uradno potrjena oziroma akreditirana obštudijska dejavnost pri Univerzi v Ljubljani.
Leta 2014 pri Legebitri začnejo koordinirati izvedbo izobraževanj za pridobitev certifikata »LGBT prijazno«, ki ga podeljuje Mestna občina Ljubljana. V skupini izobraževalk_cev sodelujejo še Zavod Transfeministična Iniciativa TransAkcija, Društvo ŠKUC in Odvetniška pisarna Sladič & Resnik, d. o. o. Do vključno leta 2018 je certifikat prejelo 36 pravnih oseb, in sicer javnih institucij, javnih podjetij, zasebnih podjetij in nevladnih organizacij.
Maja 2014 je dolgoletni sodelavec Legebitre Mitja Blažič postal predstavnik organizacij civilne družbe v Medresorski komisiji za človekove pravice. Komisija koordinira poročanje po ratificiranih mednarodnih instrumentih varstva človekovih pravic in svoboščin, poročanje na podlagi drugih mehanizmov ter spremlja izvajanje sprejetih obveznosti s področja človekovih pravic.
Šestindvajsetega novembra 2014 je potekal prelomen dogodek – prvo strokovno srečanje TransMisija, katerega namen je bil predstaviti in povezati delovanje različnih akterk_jev na področju transspolnosti in cisspolne nenormativnosti, oblikovati korake za sodelovanje v prihodnosti in ponuditi možnost, da se v diskurze o transspolnosti vključi zainteresirana javnost. Strokovno srečanje je v (pre)polni dvorani Galerije v Hostlu Celica v Ljubljani organiziralo Društvo informacijski center Legebitra v sodelovanju s transfeministično iniciativo TransAkcija in Slovenskim seksološkim društvom. Udeležile_i so se ga predstavnice_ki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mestne občine Ljubljana, Interdisciplinarnega konzilija za spremembo spola, Slovenskega seksološkega društva, Mirovnega inštituta in drugih nevladnih organizacij, aktivisti_ke in akademičarke_ki. Od takrat naprej se Legebitra v sodelovanju z Zavodom TransAkcija zavzema za preoblikovanje pravnega priznanja spola na način, da bi bil v skladu s človekovimi pravicami.
Decembra 2014 je Združena Levica v obravnavo vložila novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Novela je predvidevala spremembo 3. člena zakona, in sicer bi se defenicija iz “zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene”preoblikovala v “zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost dveh oseb”in s tem popolnoma izenačila istospolna in raznospolna partnerstva. Legebitra je spremljala in sodelovala pri različnih fazah sprejemanja novele zakona, ki je bila kasneje na referendumu zavrnjena.
V začetku leta 2015 z zaposlitvijo socialne delavke s strokovnim izpitom in prijavo na razpis Ministrstva za delo, družino, družino socialne zadeve in enake možnosti so pri Legebitri za program Svetovanje in samopomoč za istospolno usmerjene osebe ponovno pridobile_i sofinanciranje s strani ministrstva, kar je programu omogočilo nadaljnji strokovni in kadrovski razvoj področja svetovanja.
Aprila 2015 je Legebitra začela izvajati 14 mesečni multidisciplinarni partnerski projekt Odziv na hiv v sodelovanju s Škuc Magnus, društvom DIH, Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo, Kliniko za infekcijske bolezni in vročična stanja in društvom za zdravje LGBT-oseb z Norveške Helseutvalget for bedre homohelse ter s finančno pomočjo Norveških skladov in Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Ta je na področju preventive in podpore prinesel številne novosti. Razširil je obseg testiranja na SPO (spolno prenosljive okužbe); uvedena sta bila krizna linija za PEP (postekspozicijska profilaksa oziroma zaščitno protiretrovirusno zdravljenje, ki lahko prepreči okužbo s hivom) in poseben program individualne podpore osebam, ki živijo s hivom, Buddy; sprožile_i so tudi javno razpravo o uvedbi PrEP-a (angl. Pre-Exposure Prophylaxis je terapija z namenom preprečevanja okužbe s hivom, in sicer pred in po obdobju spolne aktivnosti posameznice_ka, ki predstavlja visoko tveganje za okužbo s hivom. Gre za protivirusno zdravilo, ki preprečuje okužbo s hivom, z namenom, da posameznica_ik ob doslednem jemanju zdravil ostane hiv negativna_en).
Leta 2015 na pobudo treh organizacij, Društva ŠKUC, Društva Legebitra in Združenja DrogArt nastane program Kemseks. Povod za to je bilo spoznanje, da obstaja povečano tveganje v skupini MSM (moški, ki imajo spolne odnose z moškimi), ki ob seksu uporabljajo droge, tovrstno vedenje pa zahteva nove pristope za preprečevanje širitve spolno prenosljivih okužb. Program je zgrajen na podlagi dvoletnega raziskovanja in interakcije z uporabniki in je edinstven v Sloveniji na na področju zmanjševanja škode. Poseben poudarek v programu dajejo terenskim intervencijam v prostorih druženja MSM, poleg tega pa program nudi tako informiranje prek skupinskih aktivnosti in spleta kot tudi strokovno svetovanje.
Konec leta 2015, en dan po zavrnitvi novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih na referendumu, je takrat samostojni poslanec Jani Moderndorfer v obravnavo vložil Zakon o partnerski zvezi, ki je po sprejetju odpravila večino neenakosti, s katerimi so se srečevali istospolni pari. Še vedno pa ostaja razlika v imenu, nezmožnost dostopa istospolnih parov do skupne posvojitve in prepoved oploditve z biomedicinsko pomočjo za istospolne pare in samske ženske. Sprejetje zakona je pomenilo velik korak naprej, za katerega si je Legebitra prizadevala vse od prve vložitve predloga Zakona o partnerski skupnosti leta 2003.
Leta 2016 je Legebitra v okviru nadaljevanja projekta DIKE v sodelovanju s prvo in trenutno edino nevladno organizacijo, ki deluje na področju transpolnosti in cisspolne nenormativnosti TransAkcijo, izdala publikacijo Pravno priznanje spola v Sloveniji. Istega leta je nastala tudi brošura z naslovom Vsi spoli so resnični: transspolnost, transseksualnost in cisspolna nenormativnost.
Leta 2017 se je odvila Konferenca Different paths to Equality: Marriage Equlity and Civil Unions. Konferenca je bila pomemben mejnik aktivizma za enakost v Sloveniji, saj je bilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot prvo v Sloveniji partner pri krovnem projektu DARE in skupaj z Legebitro soorganiziralo mednarodno konferenco v celoti posvečeno položaju in boju za enakopravnost LGBT-oseb.
Leta 2017 je Legebitra postala članica organizacije ERA, ki deluje na področju pravic LGBT-oseb z Zahodnega Balkana in iz Turčije.
Od leta 2017 pri Legebitri izvajajo s strani Socialne zbornice Slovenije verificiran program Svetovanje in samopomoč za istospolno usmerjene. Člani Socialne zbornice Slovenije so od leta 2015.
Prvi januar 2018: Na Turbarjevi cesti 76a začne delovati prvi mladinski center v Sloveniji, ki v prvi vrsti naslavlja potrebe LGBT-mladih oseb, čeprav so v Mladinskem centru Legebitra dobrodošle_i vse_i. MC Legebitra je del Mreže mladinskih centrov Ljubljana.
Se nadaljuje …
Za raziskovanje in zapisovanje dvajsetletne zgodovine se še posebej zahvaljujemo Andreji Hribernik in Mihi Lobniku.
