V okviru partnerskega projekta ODZIV NA HIV je v sredo potekal strokovni posvet z naslovom »Preseganje stigme in predsodkov na vseh ravneh zdravstvene obravnave MSM in oseb s HIV-om« ter razprava s člani Komisije za AIDS »Izzivi preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV do leta 2021«.

V dopoldanskem delu posveta so bila obravnavana vprašanja preseganja predsodkov in stigme pri zdravstveni obravnavi MSM (moški, ki imajo spolne odnose z moškimi) in oseb, ki živijo s HIV-om. V popoldanskem delu so člani Komisije za AIDS razpravljali o dosedanji Strategiji preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV ter o predlogih za oblikovanje nove Strategije.

V uvodu je sociolog Miha Lobnik iz Društva informacijski center Legebitra predstavil partnerski projekt ODZIV NA HIV, v katerem sodelujejo nevladne organizacije in uradne medicinske institucije. Na posvetu so sodelovali tudi predstavniki partnerske organizacije iz Norveške, ki so pripomogli k temu, da je ta projekt zaživel. Projekt ODZIV NA HIV je razdeljen na štiri vsebinske sklope, ki zajemajo:

• izvajanje testiranja na HIV in druge spolno prenosljive okužbe (SPO) za MSM izven zdravstvenih institucij,
• koncipiranje in vzpostavitev sistema HIV/aids/SPO preventivnega dela na terenu,
• koncipiranje in vzpostavitev celostnega sistema podpore in svetovanja za MSM ter
• raziskovanje in izobraževanje, ki zagotavljata strokovnost projekta (tudi izobraževanje zdravstvenih delavcev, strokovnih posveti, seminarji …).

V nadaljevanju je dr. Janez Tomažič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja govoril o preseganju stigme pri zdravljenju in preventivi HIV/aidsa. Izpostavil je klinični vidik bolnikov s HIV, kjer največja težava ni v sami bolezni in zdravljenju, ampak v stigmi, ki jo življenje s HIV prinaša. Osnovna ideja je preprečevanje širjenja okužbe, je pa zelo pomembno, da se bolniki soočijo z diagnozo. Povedal je, da obstaja iracionalen in neustrezen strah pred HIV/aids. Strah, kako bo reagirala okolica in družba, saj okužba s HIV osebo pogosto razkrije kot drugačno in družbeno nesprejemljivo. V Sloveniji se ob razkritju izrazi dvojna stigma: zaradi spolne usmerjenosti in zaradi bolezni same.

Dr. Metka Mencin Čeplak iz Fakultete za družbene vede je predstavila delovanje predsodkov, stereotipov in stigme. Socialna kategorizacija je samoumeven proces, saj brez kategorizacije ne more obstajati socialni svet; gre za vzpostavljanje in ohranjanja družbenega reda in razmerji moči. Tarča negativnih predsodkov so pogosto marginalizirane skupine. Predsodki se izražajo tudi skozi zelo prefinjene načine. Predsodki in stereotipi so pred izkušnjami, obsodbe posamezniki prevzamejo in motivirajo naše zaznave. Iščemo in vidimo to, kar hočemo videti. Motivirana nevednost je značilna za močno zasidrane predsodke. Stigma se nanaša na posameznikove lastnosti, pripadnosti, ki so negativno vrednotene znotraj določenega družbenega reda. Stigma ima svojo zgodovino, ki presega individualno. Podrejenim odreka pravice, omogoča pa intenzivno družbeno kontrolo in tudi posebne ukrepe proti stigmatiziranimi skupinam. Poudarila je, da je vsako sklicevanje na statistiko, ko gre za posameznike, zavajajoče. Statistika velja za velika števila, ko gre za posameznika sta samo dve možnosti – ali se okuži ali pa se ne okuži.

O postopni graditvi LGBT-osebam prijazno zdravstveno okolje in kako brez vrednostnih sodb obravnavati osebe s tveganim spolnim vedenjem je govoril dr. Boštjan Mlakar iz Medicinske fakultete v Ljubljani. LGBT-osebe imajo poleg običajnih zdravstvenih potreb tudi specifične zdravstvene potrebe. Izpostavil je, da homofobija v zdravstvu obstaja; ogromno je subtilne homofobije, ki se je zdravstveni kader ne zaveda. Že v proces izobraževanja, kjer veljajo heteronormativni standardi, je potrebno vnesti zavedanje o LGBT-osebah. Pomembno je, da zdravstveno osebje kaže odprt odnos do LGBT pacientov, saj je zdravstveni kader tisti, ki pomaga, ščiti in ne tisti, ki obsoja. Moraliziranje in grajanje rizičnega spolnega življenja posameznika je kontraproduktivno, saj povečuje razdaljo med zdravstvenim delavcem in pacientom. Naloga zdravstvenih delavcev je diagnostika, zdravljenje, zmanjševanje škode, edukacija o spolno prenosljivih okužbah in brez vrednostnih sodb sprejemati pacienta, ki išče pomoč.

Prispevek o paradigmi dobrega počutja in pravičnost v javnem zdravju je predstavila Evita Leskovšek iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dobro počutje ima neposreden vpliv na zdravstvene indikatorje in ekonomski status in je pomemben element razvoja populacije in njenih skupin. Države z izmerjenim boljšim počutjem prebivalcev so ekonomsko bolj razvite, imajo učinkovitejšo vlado, ki se bolje odziva na potrebe ljudi, manjšo stopnjo korupcije in višjo stopnja zaupanja. Izzivi, ki Slovenijo čakajo na področju zdravstva: reorganizacija sistema, večje vlaganje v preventivo, večja senzibilizacija za potrebe in želje pacientov, več znanja in razumevanja o manjšinskih vprašanjih.

Predstavnik Norveškega inštituta za zdravje LGBT-oseb Rolf M. Angeltvedt je predstavil delo norveške organizacije Gay and Lesbian Health Norway, ki je bila ustanovljena 1983. Norveške LGBT organizacije uporabljajo holistični pristop, ki vključuje preventivo in ozaveščanje o HIV, alkoholu, drogah, duševnem zdravju in ostalih dejavnikih. Izvajajo osebno svetovanje in imajo podporne skupine ter anonimna testiranja za HIV in SPO. Financirajo se iz državnega in mestnega občinskega proračuna. Imajo 12 zaposlenih in 80 prostovoljcev. V svoji predstavitvi je poudaril, da je potrebno spodbuditi MSM, da se razkrijejo, da so iskreni glede svoje spolne usmerjenosti, svoje identitete in HIV diagnoze. Dotaknil pa se je tudi problematike ponotranjene homofobije in internalizacije stigme.

Predstavitev o jeziku kot sredstvu boja proti stigmi zaradi HIV/aidsa sta predstavila mag. Miran Šolinc iz Društva ŠKUC – sekcija Magnus in Mitja Blažič, Društvo informacijski center Legebitra. Mag. Šolinc je predstavil aktualizirano terminologijo na področju LGBT in HIV/aids. Mitja Blažič je predstavil primer slabe prakse uporabe jezika za stigmatizacijo LGBT in oseb, ki živijo s HIV, saj je problem v tem, ko se skozi komunikacijo nehote zgodi stigma. Kot primer je navedel uporabo strokovne terminologije, v primeru, ko je namenjena splošni javnosti.

V popoldanskem delu posveta je Mojca Gobec, predsednica Komisije za aids pri Ministrstvu za zdravje izpostavila pomembnost preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV ter nujnost vzpostavitve Strategije preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV do 2021. Sledila je predstavitev ključnih izsledkov aktualnih raziskav s področja preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV/aids z različnih področjih.

Dr. Bojana Pinter iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana je predstavila rezultate raziskave Spolno vedenje slovenskih srednješolcev v obdobju 1996 – 2012. Mina Paš, Združenje Drogart je v okviru problematike spolno prenosljivih bolezni predstavila rezultate Raziskave o uporabi novih psihoaktivnih snovi. Uporaba novih drog se povečuje predvsem pri »seksu pod vplivom drog« (chemsex), še posebej med MSM in seksualnimi delavci in delavkami.

Maja Lunar iz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo UL je predstavila oceno deleža incidenčnih primerov okužbe s HIV med novoodkritimi bolniki v Sloveniji. Prvi prijavljen primer aidsa v Sloveniji je bil prijavljen junija 1986, do konca maja 2015 pa je bilo 706 odkritih primerov aidsa. Izsledki kažejo, da je manj kot četrtina okužb diagnosticiranih v prvih petih mesecih, kar kaže na pomembnost čim prejšnjega testiranja v kontekstu preventive in zmanjševanje prenosa HIV.

Miha Lobnik, Društvo informacijski center Legebitra je podal informacije iz Centra za prostovoljno testiranje v skupnosti ter o mednarodnem projektu HIV COBATEST. V Sloveniji zadnjih pet let poteka pilotni projekt o brezplačnem testiranju na HIV in svetovanju v skupnosti (izven zdravstvenih ustanov). Postopoma so se dodajala tudi testiranja na SPO, kar se je pokazalo kot zelo uspešno. Število opravljenih testov se iz leta v leto povečuje, na letni ravni ga uporabi okrog 500 različnih uporabnikov. DIC Legebitra v obdobju 2014-2017 sodeluje v novem projektu testiranja v skupnosti EURO HIV EDAT. Študentka medicine Maša Velušček pa je podala informacije o glavnih rezultatih specifične študije Nevarnostni dejavniki za okužbo s HIV pri slovenskih moških, ki imajo spolne odnose z moškimi.

Mojca Gobec, predsednica Komisije za AIDS pri Ministrstvu za zdravje je predstavila strukturo in izvajanje Strategije preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV/aidsa za obdobje 2010-2015. Za uspešno obvladovanje epidemije HIV je v prihodnosti prioriteta varna spolnost in uporaba kondoma. Potrebno bo tudi uvajanje novih pristopov pri odkrivanju HIV/aids in zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev.

Dr. Irena Klavs iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je podala informacije o epidemiološkem spremljanju okužb s HIV. Število posameznikov, ki živijo s HIV narašča, še posebej v skupini MSM. Dva izziva za prihodnost sta: izboljšati preventivo predvsem med MSM in promovirati zgodnje testiranje med MSM.

Prispevke o primarni preventivi in zgodnejšem odkrivanje okužbe s HIV so prispevali:

Evita Leskovšek, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Izpostavila je preprečevanje prenosa HIV s spolnimi odnosi, preprečevanje prenosa s krvjo ter preprečevanje prenosa z matere na otroka. Izvajajo se različni programi izobraževanja mladih o zdravi spolnosti, ozaveščanja o tveganjih in informiranje z različnimi komunikacijskimi orodji.

Dr. Nena Kopčavar Guček, Združenje družinskih zdravnikov:

Možnosti odkrivanja okužbe s HIV v okolju družinske medicine obstaja. Pomembno je sproščeno poročanje pacienta, saj je pri tem veliko ovir (strah, sram, nezaupanje, posploševanje negativnih izkušenj z zdravstvenim sistemom; neprimerno teoretično znanje, nepoznavanje možnosti testiranja, raznolikost stališč).

Dr. Jože Hren, Ministrstvo za zdravje:

Predstavil je ukrepe za preprečevanje uporabe prepovedanih drog, saj je zloraba psihoaktivnih snovi javno zdravstveni problem, ki vpliva na pojavnost različnih bolezni in okužb, med njimi tudi prenosa HIV.

Eva Salecl – Božič, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Ministrstvo za pravosodje:

V okviru organizacije zdravstvenega varstva v zavodih za prestajanje kazni zapora je potrebno zagotoviti permanentna predavanja o tveganih vedenjih in prenosljivih boleznih, zagotoviti samostojne ambulante za zdravljenje odvisnosti ter možnost brezplačnega cepljenja proti hepatitisu B za vse zaprte osebe.

O testiranju in diagnostiki je dr. Katja Seme, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo UL povedala, da je z vidika destigmatizacije zaupno brezplačno testiranje na HIV najbolj priporočljiv način testiranja. Potrebno je vzpostaviti ambulante za obravnavo SPO za MSM ter imenovati referenčni laboratorij za diagnostiko aidsa.

Poročilo o preprečevanju prenosa, svetovanju in zdravljenju HIV in SPO je predstavila dr. Mojca Matičič, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Ni še urejena neposredna dostopnost (brez napotnice) specialističnih ambulant za testiranje na SPO in nadzor nad njimi v skupinah z večjim tveganjem. Dr. Janez Tomažič, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana pa je izpostavil, da je treba osebo, ki živi s HIV zdraviti takoj. Zelo pomembna je preventiva ter zgodnje testiranje na HIV in SPO, saj se je izkazalo, da je imela tretjina bolnikov, ko so odkrili HIV, hkrati tudi sifilis.

V sklopu razprav o omejevanju stigmatizacije in diskriminacije – pogled civilne družbe je mag. Miran Šolinc iz Društva ŠKUC predstavil dosedanje aktivnosti društva in izpostavil nekaj pozitivnih točk dosedanje strategije. Spregovoril je tudi o izzivih, ki še ostajajo (morebitna uvedba preventivne terapije – PrEP in hitrih testov). Iztok Konc iz Društva DIH je predstavil projekt Pamet v roke, kondom na glavo ter ozaveščanje in informiranje na terenu.

Stališče DIC Legebitra do dosedanje Strategije je predstavil Miha Lobnik. Podal je splošne pripombe o nujnosti zapisa ustreznih kazalnikov in ciljev v novo Strategijo. V kontekstu razprave iz dopoldanskega dela posveta je poudaril, da naj jezik nove Strategije ne vsebuje izrazov, ki producirajo stigmo in prikrito diskriminacijo. Nevladne organizacije si želijo biti še bolj vključene v preventivo in ozaveščanju o prenosu HIV/aids, kar pomeni tudi načrtovanje dodatnih sredstev za permanentno izvedbo projektov, ki to omogočajo. To pomeni, da je treba oceniti in zapisati konkretne cilje Strategije, določiti odgovornega in s strani pristojnega ministrstva zagotoviti ustrezna finančna sredstva.

V sklopu vsebinskega dela pripomb je potrebno zagotoviti nediskriminatorno oskrbo oseb, ki živijo s HIV, v zdravstvenih in drugih ustanovah. Nujno je potrebno tudi zagotoviti nediskriminatorno zobozdravstveno oskrbo osebam s HIV.

V novo Strategijo je potrebno vnesti:

• Aktivnejšo promocijo PEP in zagotoviti konkreten načrt za preizkušanje in morebitno uvajanje PrEP,
• Zagotoviti dostop do testiranja na SPO brez napotnic za vse,
• Zagotoviti sredstva za testiranje vseh SPO znotraj testiranja na HIV v skupnosti,
• Upoštevanje potreb starejših oseb, ki živijo s HIV,
• Zagotavljanje brezplačnega cepljenja za virus HPV za vse HIV pozitivne,
• Zagotavljanje učinkovite psihosocialne podpore osebam, ki se soočajo z diagnozo HIV,
• Zagotavljanje permanentnega izobraževanja o stigmi in diskriminaciji oseb s HIV ter informiranje o možnostih prenosa, preventive in zdravljenja,
• Smernice za zaposlene v javni upravi v zvezi z varovanjem podatkov oseb s HIV,
• Smernice za učinkovito preprečevanje diskriminacije oseb s HIV na delovnem mestu

Dr. Janez Tomažič je v zaključnem delu strnil poudarke posveta:

• Ključna je preventiva, na katero pa vpliva več različnih dejavnikov: individualni dejavniki, promocija varne spolne odnose, dostopnost do testiranja na SPO za MSM, chemsex, uvedba PrEP ter socialni dejavniki, ki temeljijo na medsebojnih odnosih, ki pa bistveno vplivajo na vedenje posameznika.
• V Strategiji in na splošno je potrebno zagotoviti nediskriminatorno dikcijo, ki ne stigmatizira in vzpostavlja predsodkov, vseeno pa prinaša jasno sporočilo in ozavešča.
• V Strategijo naj se vključijo na posvetu predstavljene raziskave.

Projekt ODZIV NA HIV je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma. Nosilec projekta je Društvo informacijski center Legebitra, partnerji v projektu pa so: Društvo ŠKUC – sekcija Magnus, Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in Helseutvalget for bedre homohelse. Več o projektu na: odzivnahiv.legebitra.si