Sodišča kot zaščitniki pravic družin z dvema materama ali očetoma
Več kot leto je minilo, odkar je bila na Češkem uvedena zakonodaja, ki
istospolnim parom omogoča sklenitev civilnih partnerstev. Čeprav je to
prineslo številne pozitivne spremembe, še vedno opozarja na neizpolnjena
prizadevanja za dosego popolne enakosti za LGBTIQ+ oseb. Medtem so se
pojavile nove pravne negotovosti za mavrične družine, zastoj na političnem
prizorišču in rast gibanj, ki si prizadevajo za omejevanje enakopravnosti.
Vse te teme so bile obravnavane na strokovnem forumu Poznajte svoje
pravice: zagovarjanje enakosti v času socialne polarizacije, ki je potekal 6.
februarja 2026 na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi. Dogodek, ki so
ga organizirali Center za ustavnost in človekove pravice na Pravni fakulteti
Karlove univerze (PF UK), združenje Prague Pride in akademsko združenje
Lexicon, je združil strokovnjake s področja prava, medijev in civilne družbe iz
Češke in Slovenije ter drugih evropskih držav. Skupaj so razpravljali o tem,
kako danes zagovarjati enake pravice in kakšno vlogo lahko pri tem igrajo
sodišča.
Enakost pod pritiskom
Uvodni nagovor je imel Pavel Rychetský, častni predsednik Ustavnega
sodišča, ki je opozoril na pomen enakosti kot vrednote češkega ustavnega
reda. Poudaril je, da čeprav ljudje v resnici pogosto niso enaki v dostojanstvu
in pravicah, ne smemo prenehati prizadevati si za ta ideal. To je še toliko
pomembnejše v času, ko si mnogi prizadevajo za svet, v katerem zakon služi
le močnim in v katerem velesile napadajo suverene države.
Enakost pod pritiskom
Uvodni nagovor je imel Pavel Rychetský, častni predsednik Ustavnega
sodišča, ki je opozoril na pomen enakosti kot vrednote češkega ustavnega
prava. Poudaril je, da čeprav ljudje v resnici pogosto niso enaki v dostojanstvu
in ostalih človekovih pravicah, si ne smemo prenehati prizadevati za ta ideal.
To je še toliko pomembnejše v času, ko si mnogi prizadevajo za svet, v
katerem zakon služi le močnim in v katerem velesile napadajo suverene
države.
Profesorica Kristina Koldinská z Oddelka za delovno pravo in pravo socialne
varnosti Pravne fakultete Karlove univerze in izredna profesorica Šárka
Kolmašová sta prav tako imeli kratka govora, v katerih sta opozorili na
mednarodno povezanost in financiranje tako imenovanega protigenerskega
gibanja, ki si prizadeva omejiti enakost in človekove pravice. Novinarka
Zdislava Pokorná je nato spregovorila o tesni povezavi med
ultrakonservativnimi združenji in češkimi milijarderji.
Težave, s katerimi se soočajo mavrične družine, in kako jih rešiti
Glavna točka dnevnega reda sta bili dve strokovni okrogli mizi, na katerih so
češki in slovenski gostje razpravljali o trenutnih izzivih, povezanih s pravicami
LGBTIQ+ oseb. Prva okrogla miza je bila posvečena pravicam mavričnih
družin. Nekdanja varuhinja človekovih pravic Anna Šabatová, izredna
profesorja Jiří Valdhans in Jakub Tomšej ter hrvaški LGBTIQ+ aktivist Daniel
Martinović so razpravljali o stanju češke družbe in politike, vprašanjih v zvezi s
posledicami trojanske sodbe za češki kontekst.
Druga okrogla miza je predstavila eno od možnih rešitev za sedanje probleme
in politično stagnacijo: iskanje zaščite pri sodiščih. Andrea Procházková z
Oddelka za ustavno pravo Pravne fakultete Karlove univerze je imela prvo
predstavitev, v kateri je predstavila koncept strateškega sodnega spora. Pri
opredelitvi tega pojma je poudarila, da mora biti primer, da se šteje za
strateškega, takšen že od samega začetka v očeh tožnikov. Strateškost torej
ne leži le v postopkovnih ukrepih stranke v sporu, ampak tudi v tem, da se
primer obravnava kot instrument pravnih, političnih ali družbenih sprememb.
Andrea Procházková je predstavila tudi, kako k strateškemu pravdnemu
postopku pristopajo odvetniki, ki se z njim ukvarjajo. Medtem ko se nekateri
ukvarjajo predvsem z zadevami, ki jih osebno zadevajo, drugi govorijo o
svojem dojemanju prava kot instrumenta družbene spremembe. Poudarjajo,
da odvetniki pogosto nimajo občutka za ovire, s katerimi se soočajo različni
ljudje in za katere formalna enakost pravic ni zadostna. Med glavnimi izzivi
strateškega pravda so na primer iskanje ustreznega tožnika ali izbira idealne
postopkovne poti.
Sodišča kot zaščitniki pravic in enakosti LGBTIQ+ oseb
Vlogo sodišč na področju pravic LGBTIQ+ je v svojem prispevku obravnavala
Sarah Ouředníčková, akademikinja z Univerze v Oxfordu. Čeprav se na prvi
pogled zdi, da evropska ustavna sodišča niso zelo aktivna pri podeljevanju
enakih pravic do poroke (to se je zgodilo le v Avstriji in Sloveniji), je resničnost
nekoliko bolj zapletena. V številnih evropskih državah sodišča niso podelila
pravice do poroke, vendar so z razvojem svoje sodne prakse in postopnim
širjenjem pravic znatno „pripravila teren“ za zakonodajalce.
Ouředníčková je kot primer navedla Nemčijo, kjer je parlament sprejel zakon o
zakonski zvezi za vse, vendar je tej odločitvi predhodila vrsta odločb
Zveznega ustavnega sodišča na področju obdavčevanja in socialne varnosti,
ki so postopoma odpravile diskriminatorne razlike.
Nasprotno pa je avstrijski parlament sprejel le registrirana partnerstva,
istospolni pari pa so morali za pridobitev preostalih pravic na sodišče.
Avstrijska situacija je v mnogih pogledih podobna češki, zato bi se češko
ustavno sodišče lahko zgledovalo po avstrijskem pristopu.
Ouředníčková je zavrnila tudi argument, da sodišča ne bi smela sprejemati
tako velikih sprememb, saj te zahtevajo širše zakonodajne spremembe. Po
njenem mnenju nič ne preprečuje, da se zakonodajne spremembe sprejmejo
naknadno kot odziv na sodne odločbe. Primeri iz tujine kažejo, da je mogoče
enakost doseči s pomočjo sodišč.
Evropski pravni kontekst
V drugi polovici okrogle mize so spregovorili mednarodni gostje: Alexander
Schuster iz Italije in Mateja Resnik Strozak iz Slovenije. Schuster je eden
vodilnih evropskih odvetnikov, specializiranih za pravice LGBTIQ+ oseb, ki je
dosegel uspehe tako na italijanskih kot mednarodnih sodiščih. V svojem
prispevku je na kratko obravnaval primer Oliari in drugi proti Italiji, 1 v katerem
je sodeloval in v katerem je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)
prvič ugotovilo, da ima država pozitivno obveznost, da zakonsko prizna
istospolne pare. Schuster je poudaril, da je bila sodba sicer prilagojena
italijanskemu kontekstu, vendar je postala temelj, na katerem je ESČP v
poznejši sodni praksi to obveznost razširilo na vse države članice Sveta
Evrope.
Nato se je posvetil zgoraj navedeni sodbi Sodišča Evropske unije v zadevi
Trojan glede priznavanja istospolnih zakonskih zvez, sklenjenih v drugi državi
članici. Predstavil je tri možne razlage sodbe. V prvi je za države zadostno, da
zagotovijo neko obliko registriranega partnerstva. To razlago je zagovarjal tudi
generalni pravobranilec, standard, ki ga zahteva Sodišče Evropske unije, pa bi
ustrezal standardu ESČP. Po drugi razlagi bi zadostovalo tudi priznanje v
obliki registriranega partnerstva, vendar bi moralo zagotavljati enake pravice
kot zakonska zveza. Tretja (in po mnenju Schusterja pravilna) razlaga gre še
dlje in od držav zahteva, da istospolne zakonske zveze vedno priznajo kot
zakonske zveze. Le ta razlaga bo zagotovila enoten pristop v vsej Evropski
uniji in popolno svobodo gibanja za vse njene državljane ob spoštovanju
njihovega družinskega življenja.
Praktične izkušnje iz Slovenije
Zadnji prispevek k okrogli mizi je dala Mateja Resnik Strozak, odvetnica, ki je
bila v Sloveniji v ozadju številnih pomembnih primerov za pravice LGBTIQ+
oseb. Opisala je prvi strateški spor v državi, v katerem je registrirani istospolni
par zahteval enako obravnavanje v dednih zadevah. Pojasnila je, kako so se
odločili, da se bodo osredotočili izključno na na videz nezanimivo vprašanje
dednega prava, ki pa je omogočilo ustvariti pomemben precedens za
prihodnje spore. Takrat je Ustavno sodišče že razglasilo, da je pravna in
čustvena narava registriranih partnerskih zvez primerljiva z naravo zakonskih
zvez med osebami različnega spola.
Resnik Strozak je opozoril tudi na izvensodni kontekst v Sloveniji, zlasti na
neuspeh pri uveljavitvi zakonske zveze za vse v referendumu, pa tudi na
uspešna prizadevanja lobistov, ki so omogočila vpis dveh mater v rojstni list
otroka. Po vrsti uspešnih strateških primerov so se prizadevanja Slovenije za
dosego enakosti zaključila leta 2022, ko je ustavno sodišče v enem samem
dnevu razglasilo, da sta odsotnost istospolnih porok in prepoved skupnih
posvojitev neustavni. 2
Zaključek
V nadaljevanju razprave so udeleženci razpravljali o tem, ali bi češko ustavno
sodišče moralo uvesti zakonsko zvezo za vse pare in ali je takšna odločitev
sploh mogoča. Razpravljali so tudi o tem, kdaj je primerno izbrati manjši
strateški cilj in kdaj je nasprotno čas za prizadevanje za popolno enakost. Tudi
tema delegitimacije sodstva po pomembnih odločitvah nasprotnikov ni bila
spregledana.
Strokovni forum je sklenil, da čeprav je politična pot do popolne enakosti za
mavrične družine v češkem okolju še vedno negotova, lahko sodišča še vedno
igrajo ključno vlogo. Izkušnje iz tujine kažejo, da lahko tudi postopni in na
videz delni koraki ustvarijo trdno podlago za sistemsko izboljšanje in status
vseh družin. Sodna pot ne pomeni izogibanja demokraciji. Nasprotno, je
legitimno orodje za zaščito enakosti in družinskega življenja – temeljnih
vrednot češkega ustavnega reda.
Václav Prais
Študent na Pravni fakulteti Masarykove univerze, član akademskega društva Lexicon
1 Rozsudek Soudního dvora ze dne 25. 11. 2025, ve věci C-713/23.
2 Sodbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 16. junija 2022, št. U-I-486/20 in Up-
572/18 ter št. U-I-91/21-19 in Up-675/19-32.
