Škoda nekomu je škoda vsem!

V sklopu projekta “LGBTIQ+ Work Equality Alliance – Fighting Discrimination and Promoting Equality in Employment” je delovna skupina predstavnikov sindikatov in organizacij civilne družbe razpravljala o načinih, kako lahko sindikati z zagovarjanjem vključujočih praks v delovnem okolju tudi v sklopu kolektivnega pogajanja pripomorejo k zaščiti in izboljšanju položaja LGBTIQ+ zaposlenih. Rezultat so sledeče smernice. 

Smernice ponujajo možnosti delovanja, ki so realistične in koristijo ne le LGBTIQ+ zaposlenim temveč vsem ranljivim skupinam delavcev. Hkrati smo s smernicami želele_i spodbuditi sindikate, da upoštevajo specifične potrebe LGBTIQ+ oseb v svojem kolektivnem delovanju. Pričujoče smernice ne zajemajo vseh mogočih načinov delovanja, nudijo pa prvi korak in povabilo, naj jih sindikati uporabijo, izboljšajo in prilagodijo v svojem delu.

Priporočila delovne skupine so razvrščena glede na področja:

Notranje prakse

  1. Sindikati naj v notranjih aktih prepovedo diskriminacijo, mobing, nadlegovanje in spolno nadlegovanje, postavijo primere takšnega vedenja in razjasnijo prepovedi na podlagi diskriminacije, predpišejo postopke, če se takšni primeri zgodijo in imenujejo osebo ali ekipo zadolženo za izvedbo postopkov. Z vzpostavitvijo postopkov v lastnih kolektivih bodo sindikati tudi preko lastnih izkušenj opolnomočeni za deljenje dobrih praks z delodajalci. Dobra praksa je tudi spodbujanje ozaveščenosti glede pravilnikov in postopkov na sindikalnih sestankih, dogodkih in podobnih priložnostih.
  2. Sindikati naj uporabljajo vključujoč jezik v delovnih aktih in interni komunikaciji. Vključujoč jezik lahko krepi našo empatijo, jasnost in razumevanje drug drugega kot večplastnih posameznic_kov s presečnimi in raznolikimi identitetami in doživetji. Kadar komunikacija in jezikovne izbire ne upoštevajo pravičnosti, le prispevajo k nadaljnjemu izključevanju zaposlenih/prostovoljcev/članov sindikatov, ki so tudi pripadniki ranljivih ali marginaliziranih skupin.
  3. Vsi sindikati naj se posvetujejo s strokovnjaki_njami na področju raznolikosti in vključenosti, ko nudijo pravne nasvete ali druge oblike podpore za delavce v primerih diskriminacije, zaščite dostojanstva, notranje in zunanje raznolikosti v podjetjih, vključujočih praks in podobnih tem. Če sindikati takšnih strokovnjakov nimajo v svojem kolektivu, naj vzpostavijo sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki in/ali nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju človekovih pravic in/ali raznolikosti in vključenosti. Sindikati na načrtujejo pridobivanje in nadgradnjo svojega znanja o raznolikosti in vključenosti v samem sindikatu med zaposlenimi in predstavniki v skladu s svojimi razpoložljivimi finančnimi in človeškimi viri.
  4. Sindikati naj za svoje zaposlene/prostovoljce/člane omogočajo usposabljanje in druge načine izobraževalnih/ozaveščevalnih aktivnosti, ki naslavljajo LGBTIQ+ skupnost in druge teme vezane na raznolikost in vključenost. Takšno ravnanje bo prispevalo k večji osveščenosti kolektiva in omogočilo vsem občutek varnosti in vključenosti. 
  5. Sindikati naj obvestijo vse zaposlene/prostovoljce/člane o specifičnih pravicah LGBTIQ+ oseb in drugih ranljivih/marginaliziranih skupin npr. varstvo pred diskriminacijo na osnovi starševstva ali invalidnosti. Tovrstnim informacijam naj sledi ustrezna razlaga o kontekstu in družbenih koristih zagotavljanja teh pravic za vse.
  6. Sindikati naj spodbujajo in podpirajo samoorganizacijo LGBTIQ+ delavk_cev. Samoorganiziranje se lahko začne z neformalnimi sestanki in pogovori, nato pa se razvije v formalne odbore ali v imenovane izvoljene
    izvršilne funkcije. Za sindikate je pomembno, da ustvarjajo in negujejo varne prostore za ustanavljanje delavskih kolektivov, ki delujejo na različnih interesnih področjih. Prednosti samoorganizacije v smeri specifičnih ciljev vključujejo več angažiranih članic_ov in razvoj vodstva.

Zunanje prakse

  1. Sindikati naj uporabljajo vključujoč jezik in vizualna sredstva v svoji zunanji komunikaciji med javnimi dogodki, na družbenih omrežjih ali v drugih vrstah kampanj, intervjujih in javnih izjavah, oglaševanju itd. Na ta način bodo širši javnosti dali jasno vedeti, da spoštujejo ter spodbujajo raznolikost, vključenost in enake možnosti za vse. Vključujoč jezik je preprost način, kako svoje vrednote in temeljna načela predstaviti širši javnosti. Poleg tega vključujoč jezik pomaga vzpostaviti varen prostor za LBGTIQ+ posameznice_ke, da se predstavnicam_kom sindikatov zaupajo glede diskriminacije ali nadlegovanja.
  2. Sindikati naj odkrito podpirajo raznolikost in vključenost z organizacijo tematskih dogodkov, udeležbo na dogodkih drugih organizacij, izvajanjem javnih kampanj, zagotavljanjem finančne podpore v skladu s svojimi možnostmi ipd. Enostavna akcija, kot je praznovanje dni, ki so pomembni za LGBTIQ+ osebe (IDAHOT, Dan razkritja, Mesec ponosa) in/ali druge ranljive/marginalizirane skupine so lahko močan izraz njihovih vrednot in temeljnih načel.
  3. Sindikati naj iščejo in vzdržujejo sodelovanje s partnerji in sodelavci, ki si delijo enake vrednote raznolikosti in vključenosti. Takšni ukrepi bodo sindikatom omogočili, da postanejo del mreže organizacij, ki si prizadevajo za isti cilj zagotavljanja enakih možnosti vsem ljudem. Omrežja zagotavljajo podporo in vidnost svojim članom.
  4. Sindikati naj vključijo LGBTIQ+ vprašanja in druge teme o raznolikosti in vključevanju v svoja usposabljanja in druge izobraževalne dogodke za aktivistke_e, strokovnjakinje_ke, delodajalce, zaposlene in/ali splošno javnost. Sindikati imajo z ozaveščanjem o raznolikosti in vključenosti možnost preprečiti kršitve delavskih pravic, ne le naslavljati posledic kršitev, ko se te že zgodijo.

Kolektivna pogajanja

  1. Pri vsakem kolektivnem pogajanju se je treba posvetovati s strokovnjakom za raznolikost in vključenost o pravicah in dolžnostih na področju diskriminacije, zaščite dostojanstva delavcev, notranje in zunanje raznolikosti in praks vključevanja ter drugih podobnih vprašanj. Če delodajalec in/ali sindikat teh strokovnjakov nimata, naj vzpostavita sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki in organizacijami civilne družbe, ki delujejo na področju človekovih pravic in/ali raznolikosti in vključevanja. Če ima delodajalec samoorganiziran LGBTIQ+ kolektiv, naj se sindikati posvetujejo s kolektivom o njihovih potrebah in težavah, s katerimi se soočajo.
  2. V večini držav, tudi v skladu s slovensko nacionalno zakonodajo imajo delavke_ci pravico izvoliti svet delavcev, ki sodeluje pri odločanju o zadevah, povezanih z njihovimi ekonomskimi in socialnimi pravicami. Pri kolektivnih pogajanjih naj sindikati, če je le mogoče, vztrajajo, da se v kolektivno pogodbo vključi kot obveznost delodajalca, da se posvetuje s svetom delavcev in/ali pridobi njegovo predhodno soglasje, kadar se odloča o ekonomskih in/ali socialnih pravicah delavk_cev. To poveča sodelovanje delavk_cev pri sprejemanju odločitev, ki se jih zadevajo.
  3. Kolektivne pogodbe naj vsebujejo člene, ki jih predpisujejo različni nacionalni zakoni, namenjeni varovanju pravic delavk_cev ter preprečevanju in zatiranju diskriminacije (Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o varstvu pred diskriminacijo).

Ker večina delavk_cev ne bere zakonov in drugih predpisov, bi tako ukrepanje povečalo možnost, da so delavke_ci in odgovorne osebe delodajalca seznanjene z definicijami, pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz cele vrste različnih zakonov in predpisov. Delodajalci bi morali nenehno delati na dvigu ozaveščenosti in znanja svojih delavk_cev. Vključitev takšnih členov v kolektivne pogodbe ima številne namene, na primer služi kot vir znanja o pravicah in obveznostih ter nudi pregled nad ustreznimi zakoni in predpisi. Drugi namen takšnega ravnanja je zagotoviti, da bodo imele_i delavke_ci v primeru zakonskih sprememb še vedno enak obseg varstva in pravnih ugodnosti, saj če je pravica iz delovnega razmerja drugače urejena v pogodbi o zaposlitvi, pravilniku o zaposlitvi, dogovoru med delavci, delavskim svetom in delodajalcem, kolektivni pogodbi ali zakonu, za delavko_ca velja najugodnejša pravica. Sindikati naj nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU ter mednarodne standarde obravnavajo kot spodnjo ali osnovno raven za vključitev v kolektivne pogodbe. V kolektivnih pogodbah je možno uveljaviti pravice, ki presegajo zakonodajo.

  1. Kolektivne pogodbe naj vsebujejo konkretne in jasne primere neprimernega vedenja, ki bi se lahko štelo za mobing, diskriminacijo, nadlegovanje in/ali spolno nadlegovanje. Z opisom in ponazoritvijo teh vedenj imajo vse_i zaposlene_i možnost, da so obveščene_i o tem, kako ravnati na delovnem mestu in kdaj reagirati, če so žrtve ali priče neprimernega ravnanjai. Tako opisno naštevanje vedenj lahko temelji na specifičnih izkušnjah, ki so se zgodile v delovnem kolektivu, in opredeli prakse, ki jih je treba zatreti. Kolektivne pogodbe naj predpišejo tudi postopke in možne sankcije v primeru neprimernega ravnanja. Določbe kolektivne pogodbe in pravilnikov na delovnem mestu o nadlegovanju, ustrahovanju in nasilju naj se nanašajo na vse oblike, vključno z dejanji in vedenjem, ki temeljijo na spolni usmerjenosti, spolni identiteti, spolnih značilnostih ali izrazu. 
  2. Delodajalci so dolžni delavkam_cem izročiti izvod kolektivne pogodbe in vseh drugih aktov, ki urejajo delavske pravice in dolžnosti, ter seznaniti vse zaposlene z njimi. Ker delodajalci te dokumente pogosto objavijo na svojih spletnih straneh in/ali oglasnih deskah brez dodatne razlage njihove vsebine, delavke_ci pogosto niso seznanjene_i z vsebino teh dokumentov. V takih primerih naj bodo sindikati delavkam_cem na voljo za podporo pri razlagi teh dokumentov. To je mogoče doseči z individualnim svetovanjem in/ali namenskimi delavnicami.

LGBTIQ+ Work Equality Alliance – Fighting Discrimination and Promoting Equality in Employment je CERV projekt, ki ga soustvarjamo:

Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja in stališča organizacij in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska Unija niti Evropska Komisija nista odgovorni za vsebino.