V Društvu novinarjev Slovenije, Novinarskem častnem razsodišču in Legebitri smo pripravili kratka priporočila za novinarje, ki poročajo o LGBTIQ osebah.
Prvo vodilo novinarke in novinarja naj bo zavedanje o občutljivosti podatkov o nenormativnih spolnih usmerjenostih, spolnih identitetah in spolnih značilnostih, zato naj k intervjuju pristopa z empatijo in senzibilnostjo ter ob upoštevanju osebnega dostojanstva osebe, s katero se pogovarja.

• Ob razkrivanju zasebnosti novinarke in novinarji spoštujejo splošna načela, ki jih vsebuje Kodeks novinarjev Slovenije, še posebej njegov 17. in 20. člen.
  V skladu s 17. členom Kodeksa novinarjev Slovenije novinar ali novinarka spoštuje pravico
  posameznice, posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v zasebnost je upravičen le, če javni interes pretehta nad spoštovanjem njegove zasebnosti.
  V skladu z 20. členom kodeksa se mora izogibati narodnostnim, rasnim, spolnim, starostnim, verskim, geografskim in drugim stereotipom ter podrobnostim, ki so povezane s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom, socialnim položajem ali drugimi osebnimi okoliščinami posameznikov in skupin.
• Podatki o spolni usmerjenosti, spolni identiteti in/ali spolnih značilnostih so tako občutljivi osebni podatki, da je poseg v zasebnost dovoljen le ob informiranem (novinarka, novinar pojasni, koliko ljudi bo videlo ta podatek, kakšen je doseg medija, kje vse bo podatek objavljen (splet, tiskana izdaja, oddaja, napovednik …)) soglasju osebe, na katero se nanašajo.
• V primeru intervjuja, katerega tema bo tudi spolna usmerjenost, spolna identiteta in/ali spolne
  značilnosti osebe, se mora novinarka, novinar predhodno dogovoriti, na katera vprašanja je oseba pripravljena odgovoriti. Še posebej to velja za pogovor v živo.
• Novinarka, novinar se mora zavedati, da v primeru, da je oseba v določenih okoljih v preteklosti že razkrila svojo spolno usmerjenost in govorila o spolni identiteti in/ali spolnih značilnostih (na primer v skupnosti LGBTIQ, v domačem kraju, v delovnem okolju …), to ne pomeni, da je znova pripravljena to storiti v mediju. O razkritju se je z osebo vedno treba pogovoriti in predhodno pridobiti njeno informirano soglasje.
• Pri poročanju o transspolnih osebah naj novinarke, novinarji uporabljajo Priročnik za medijsko
  poročanje o transspolnosti.